Šef naftnega velikana opozarja Evropo na možnost resnih težav

Glavni izvršni direktor Shella Wael Sawan je na konferenci naftne industrije v Teksasu dejal, da se posledice konflikta na Bližnjem vzhodu še naprej širijo po svetovnih trgih goriv – najprej v južni Aziji, nato v jugovzhodni in severovzhodni Aziji, z bližanjem aprila pa vse bolj tudi v Evropi.

“Skušamo sodelovati z vladami in jih opozoriti na različne vzvode, ki jih bodo morale uporabiti, tudi na strani povpraševanja, pa tudi na to, kaj bodo morale storiti glede skladiščenja,” je dejal.

Po besedah Sawana bi se lahko Evropa v nekaj tednih soočila s pomanjkanjem fosilnih goriv, če se bo prekinitev dobav preko Hormuške ožine nadaljevala.

Sawan je dejal, da je kriza, ki traja že četrti teden , že vplivala na zaloge letalskega goriva – katerega cena se je od začetka konflikta podvojila – in da bi lahko bil naslednji pod pritiskom dizel, sledil pa bi mu bencin.

IEA lahko še dodatno sprosti zaloge

Mednarodna agencija za energijo (IEA) pa je po besedah izvršnega direktorja Fatiha Birola pripravljena na dodatno sprostitev naftnih rezerv, če bo to potrebno. K takšnemu ukrepu je agencijo v primeru, da se vojna na Bližnjem vzhodu zavleče, pozvala japonska premierka Sanae Takaichi.

IEA je v začetku marca sporočila, da bodo države članice iz svojih rezerv sprostile 400 milijonov 159-litrskih sodov nafte, da bi ublažile posledice vojne na Bližnjem vzhodu, kar je največja tovrstna sprostitev doslej. Birol je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnil, da je količina nafte v njihovih zalogah še precejšnja.

“Osemdeset odstotkov naših zalog je še vedno pri nas. Teh 400 milijonov sodov predstavlja le 20 odstotkov naših zalog,” je pojasnil. Agencija je po njegovih besedah pripravljena nadaljevati s sprostitvijo zalog, a upa, da to ne bo potrebno.

Lagarde: ECB ne bo paralizirana

Evropska centralna banka (ECB) ima po besedah njene predsednice Christine Lagarde več možnosti za spopadanje z energetskih šokom, ki ga povzroča vojna na Bližnjem vzhodu. ECB je po njenih besedah v dobri kondiciji, odločevalci pa, kot je zagotovila, ne bodo paralizirani pri sprejemanju odločitev.

Konflikt, ki se je z ameriško-izraelskimi napadi na Iran začel konec februarja, je zaradi skoraj popolne zapore Hormuške ožine in napadov na energetske cilje v Perzijskem zalivu povzročil skok cen nafte in plina.

Svet se po besedah Lagarde sooča z “globoko negotovostjo”, a je ECB po njenih besedah v dobrem položaju za spopadanje s pretresi. Inflacija je trenutno blizu ciljne vrednosti dveh odstotkov, gospodarstvo območja z evrom pa je na trdnih temeljih, je izpostavila.

Skok cen nafte in plina je obudil spomin na energetski šok, ki je sledil ruski invaziji na Ukrajino leta 2022. Takrat se je ECB soočila z ostrimi kritikami, ker da ni dovolj hitro zvišala stroškov zadolževanja, da bi zamejila nenadzorovano rast cen. A kot je danes izpostavila Lagarde, so bile razmere takrat drugačne. Inflacija je bila zaradi težav v dobavni verigi po pandemiji že višja, gospodarstvo pa se je soočalo s pomanjkanjem delovne sile, je dejala.

“Zdaj je gospodarstvo območja z evrom na trdnejših temeljih, inflacija pa se že nekaj časa giblje okoli cilja ECB,” je sklenila.