Po Sloveniji bodo zrasle mega polnilnice, prvi dve v Kranju in Novem mestu

V Sloveniji je prehod na električna vozila počasnejši kot drugje po Evropi. Statistika trgovinske zbornice kaže, da je bilo lani pri nas prodanih 6.387 električnih vozil, kar je dvakrat več kot v letu 2024 (skupno 3.148). Leta 2023 je bilo prodanih 4.330 električnih avtov.

To pomeni, da so imela pri nas električna vozila okoli 11,1-odstotni delež v skupni prodaji. V EU so imela lani baterijska električna vozila 17,4-odstotni delež, kažejo podatki ACEA. Na Norveškem, ki velja za vodilno v tem segmentu v Evropi, pa je bilo lani že kar 96 odstotkov kupljenih novih avtomobilov na elektriko.

Tako se počasi razvija tudi javna polnilna infrastruktura, čeprav bi lahko rekli, da je to vprašanje o kuri ali jajcu, saj kupci pogosto kot razlog, zakaj ne kupijo električnega vozila, navajajo prav skrbi glede polnilne infrastrukture.

Pričakuje se, da se bo število javnih polnilnih točk povečalo zaradi uredbe o infrastrukturi za alternativna goriva (AFIR), ki članicam zapoveduje širitev polnilne mreže. Določa namreč, da morajo članice do leta 2030 poskrbeti, da bo električnim vozilom na vsakih 60 kilometrov vzdolž osrednjega cestnega omrežja TEN-T (v tega sodi večina slovenskih avtocest) na voljo ustrezna polnilna infrastruktura. 

Eles še čaka na koncesijo

A v Sloveniji še nismo podelili koncesije za upravljanje polnilnih parkov vzdolž avtocest, čeprav je že dolgo znano, da bo koncesionar sistemski operater električnega omrežja Eles, ki tudi že izvaja prva dva pilotna projekta gradnje polnilnih parkov.

Kot pravijo na resornem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, koncesije še niso podelili, ker je bilo treba najprej zagotoviti finančne vire. Konec decembra je bila sprejeta novela zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki po navedbah ministrstva izpolnjuje ta pogoj, in sicer določa, da se bodo plačila koncesionarju za stroške postavljanja podporne infrastrukture in upravljanja parka pokrivala z denarjem od letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu ter prispevkov po omenjenem zakonu.

Zdaj sledi sprejem uredbe o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe in podpis koncesijske pogodbe. Na ministrstvu so nam tako dejali, da so dokumenti v pripravi.

Pilotna projekta v Kranju in Novem mestu

Eles medtem že razvija pilotna projekta, ki sta delno financirana z evropskimi sredstvi.

Prvi polnilni park, na katerem bo prostora za 17 hitrih polnilnic, nastaja v bližini avtoceste na Primskovem v Kranju. Trenutno je v fazi projektiranja, predvidoma pa bo začel delovati v drugi polovici leta 2027. Kot so nam pojasnili na Elesu, bo namenjen hitremu polnjenju električnih avtobusov podjetja Arriva ter osebnih in tovornih vozil.

Februarja je Eles skupaj z Elektrom Gorenjska priključil prenovljen in nadgrajen energetski kompleks transformatorske postaje na Primskovem, kar je pomembno tudi za napajanje bodoče mega polnilnice.

Polnilni park bo lociran na Primskovem v Kranju, približno kilometer od avtocestnega izvoza (zemljevid spodaj).

Pri Novem mestu bo zrasel polnilni park z več kot 50 hitrimi polnilnicami za osebna vozila in do 15 zmogljivimi polnilnicami za avtobuse ter gospodarska vozila. Kot pravijo na Elesu, so v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) izvedli javni natečaj za izbiro arhitekturne rešitve, strokovna komisija je kot zmagovalno izbrala rešitev avtorjev Matevža Grande in Matevža Rožmana iz Zavoda za oblikovanje prostora.

Mestna občina Novo mesto pa naj bi v kratkem sprejela občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), s čimer bo polnilni park umeščen v prostor. Lociran bo blizu Darsove avtocestne baze ob dolenjski avtocesti (zemljevid spodaj). Na Elesu pravijo, da zdaj že poteka tudi projektiranje ter izbor izvajalca za dobavo visokonapetostne opreme in transformatorja.

Polnilni park Novo mesto bo sicer grajen v treh etapah, prva naj bi bila zaključena konec leta 2028, nadaljnji etapi si bosta nato predvidoma sledili na pet let. Polnilni park se bo tako širil sočasno z rastjo potreb po polnilni infrastrukturi. Ocenjena vrednost izgradnje prve faze infrastrukturnega dela z ureditvijo zelenih in zunanjih površin je 2,21 milijona evrov brez davka na dodano vrednost (DDV). 

Na vprašanje, ali je že znano, kje bo tretja lokacija za polnilni park, so nam na Elesu odgovorili, da se zdaj osredotočajo na prva pilotna projekta, s katerima bo Eles pridobil ključne povratne informacije. “Nove lokacije bodo izbrane po pridobitvi koncesije, saj bomo tedaj lahko sistematično pristopili k iskanju primernih lokacij, kjer bi bila umestitev polnilnih parkov velikih moči najbolj smiselna in potrebna,” so sklenili.

Iskali bodo upravljavce

Kot pravijo na ministrstvu, mora Eles zagotoviti priključne zmogljivosti na elektroenergetskem omrežju ter ostalo podporno infrastrukturo. To so parkirišče, dovozna cesta, komunalna infrastruktura, objekti za spremljajoče dejavnosti in podobno.

Prostor v parku za vzpostavitev polnilnih mest s parkirnimi prostori bo sistemski operater nato dal na razpolago “na podlagi preglednega, nediskriminatornega in tržno zasnovanega postopka na način, ki bo spodbujal konkurenco med upravljavci polnilnih mest”, pravijo na ministrstvu. Izbrani upravljavci polnilnic bodo Elesu plačevali najem prostora in zakup priključnih zmogljivosti na elektroenergetskem omrežju.

Ali jih upravljanje parkov ob avtocesti zanima, smo vprašali tri največje naftne trgovce pri nas. V Petrolu so nam odgovorili, da za zdaj še ni bilo nobenih uradnih pogovorov glede upravljanja parkov v Kranju in Novem mestu, prav tako razpis za izbor upravljavca še ni bil objavljen, zato trenutno ne morejo potrditi sodelovanja ali okvirnih investicijskih načrtov. V Shellu so nam dejali, da se “po trenutni poslovni odločitvi” ne bodo prijavili, medtem ko Mol Slovenija na naše vprašanje ni odgovoril.