Uroš Maklič, EasyPark Slovenija: »Največji izziv ni bila tehnologija, ampak prepričati ljudi, da spremenijo navade.«

Uroš Maklič je v pogovoru razkril začetke te ideje in izzive, ki so jim stali na poti pri uvajanju digitalnih parkirnin, pa tudi ključne lekcije iz prodaje podjetja ter njihovega pogleda na samo prihodnost mobilnosti. Razloži, kako lahko podatki in umetna inteligenca pomagajo oblikovati še bolj učinkovita mesta, ponosno pa tudi pove, zakaj prav Slovenija predstavlja enega najnaprednejših primerov digitalizacije parkiranja v Evropi.

Pred petnajstimi leti se še nismo zares zavedali, kako bo eksponentna rast prometa spremenila tudi naše izkušnje z iskanjem in plačevanjem parkirišč. Ideja, ki ste jo takrat razvili v rešitev MobilePark, se je takoj zdela svetlobna leta pred realnostjo, ki smo v tistem času izkušali vozniki. Nam lahko na kratko opišete, kako se je porodila ta ideja in posledično postala realnost?

Ideja je nastala iz zelo konkretne, vsakodnevne situacije. Parkiranje je bilo takrat še vedno povezano z gotovino, listki in vračanjem do avtomobila, če si želel podaljšati čas parkiranja. To je bilo zamudno in nepraktično, predvsem pa ni sledilo razvoju mest. Promet je naraščal, pritisk na javni prostor je postajal vse večji, način plačevanja parkiranja pa je ostajal skoraj nespremenjen.

MobilePark je nastal kot odgovor na vprašanje, kako parkiranje premakniti v digitalno okolje. Želel sem rešitev, ki uporabniku prihrani čas in odstrani nepotreben stres, mestom pa omogoči boljši pregled nad dogajanjem ter učinkovitejše upravljanje prostora. Potreba po takšni rešitvi je bila očitna, tehnologija pa je v tistem trenutku končno omogočila, da smo jo lahko tudi uresničili.

Ogromno ljudi ima dobro zamisel, zelo malo jih uspe to zamisel speljati do konca. Kako ste se soočili z izzivi na poti do končne rešitve, da ste obstali in dosegli cilj?

Največji izziv ni bila tehnologija, temveč prepričevanje okolja. Občine so morale verjeti, da digitalizacija pomeni večjo učinkovitost in ne dodatnega tveganja. Uporabniki pa so morali zaupati, da je mobilno plačevanje varno in enostavno.

Rasti ni bilo čez noč. Gradili smo postopno, občino za občino. Vsaka implementacija je bila nova referenca. Ključno je bilo, da nismo iskali bližnjic in da smo projekt razumeli kot dolgoročno gradnjo sistema, ne kot hiter posel.

Na delu vaše tehnologije danes temelji aplikacija za enostavno plačevanje parkirnine EasyPark. Kaj je bilo pri MobilePark tako inovativnega, drugačnega, da je prepričalo švedskega velikana?

EasyPark ni iskal zgolj aplikacije, temveč stabilno in skalabilno rešitev. MobilePark je imel robustno tehnološko arhitekturo ter jasen poudarek na uporabniški izkušnji. Plačilo je bilo hitro, proces preprost, sistem pa zanesljiv.

Zame osebno je bil to tudi trenutek potrditve, da ideja, ki je nastala iz zelo preproste vsakodnevne izkušnje, lahko preraste lokalni okvir. Ko smo MobilePark razvijali, nismo razmišljali o tem, da bi nekoč postal del globalne platforme. Naš cilj je bil ustvariti rešitev, ki bo ljudem resnično olajšala vsakdan.

Danes del tehnologije, razvite v Sloveniji, deluje v ozadju milijonov transakcij globalne aplikacije. To pomeni, da slovenska rešitev ni ostala lokalna, temveč je postala del širšega mednarodnega sistema.

Ko ste projekt MobilePark prodali EasyParku, tega niste videli kot izhodno strategijo, ampak ste ostali prisotni in želeli še naprej razvijati to storitev v regiji. Kakšne priložnosti ste takrat videli v tem prehodu?

To ni bil klasičen izhod, temveč širitev zgodbe. S priključitvijo globalni skupini smo dobili dostop do znanja, razvojnih zmogljivosti in širšega trga. Hkrati pa smo ohranili vpliv na razvoj regije.

Danes je EasyPark del skupine Arrive, ki združuje več vodilnih blagovnih znamk s področja mobilnosti. Prehod je omogočil, da se ideja, ki je nastala v Sloveniji, razvija naprej v globalnem okolju.

Gre za izjemno poslovno zgodbo, o kateri sanja marsikateri start-up, ki razvija edinstveno rešitev ali storitev. Kaj so bile najdragocenejše lekcije, ki ste se jih naučili, ko ste bili v pogovorih za prodajo MobileParka in vaše nadaljnje delo pri projektu.

Naučil sem se, da mora biti podjetje zgrajeno kot sistem. Če je vse odvisno od ene osebe ali enega produkta, dolgoročno ne zdrži. Druga lekcija je bila, da je kultura podjetja enako pomembna kot finančni rezultati. Če vizije niso usklajene, povezovanje preprosto ne deluje.

Ob tem pa sem še bolj jasno spoznal, kako ključna je ekipa. Noben tak projekt ne nastane zaradi enega človeka. MobilePark je rasel zaradi skupine ljudi, ki je verjela v isto idejo in bila pripravljena vztrajati tudi takrat, ko stvari niso bile enostavne. Prav ta skupna energija in zaupanje znotraj ekipe sta bila eden najpomembnejših temeljev celotne zgodbe.

In tretje, potrpežljivost. Takšni procesi zahtevajo čas, jasne cilje in stabilno ekipo.

Kaj vam pri vašem delu danes daje največji zagon? Kje je vaša največja strast?

Strast me žene k sistemskim rešitvam, ki imajo realen vpliv na življenje ljudi. Mobilnost je eden ključnih izzivov sodobnih mest. Če jo upravljamo bolje, izboljšamo kakovost bivanja, zmanjšamo emisije in učinkoviteje uporabimo javni prostor. Danes ne govorimo več samo o parkiranju, temveč o širšem ekosistemu mobilnosti. Ta razvoj me najbolj motivira.

EasyPark se danes zdi že skorajda nepogrešljiv pripomoček. Kaj pa so bili največji izzivi pri začetnem vpeljevanju digitalnega parkiranja v slovenska mesta? Spomnim se, da sem prvič to rešitev izkusil v Izoli, v Ljubljani pa je takrat še ni bilo.

Slovenija je razdrobljen trg z veliko majhnimi občinami, vsaka s svojo dinamiko odločanja. Prvi projekti so bili zato zelo pomembni. A morda še večji izziv kot sama implementacija tehnologije je bilo prepričati ljudi, da spremenijo svoje navade.

Dolga leta smo bili navajeni kovancev, listkov in parkomatov. Ko uvajaš novo tehnologijo, moraš uporabnikom najprej pokazati, da jim bo resnično olajšala življenje. Ko so ljudje prvič podaljšali parkiranje prek telefona, brez vračanja do avtomobila, je prišlo do tistega ključnega trenutka razumevanja. Takrat tehnologija ni bila več novost, ampak je postala del vsakdana.

Slovenija je zagotovo tudi za tovrstne rešitve specifičen trg, bodisi zaradi majhnosti, bodisi zaradi pregovorno večje odbojnosti za novosti. Vas je presenetilo, da smo slovenski vozniki tako hitro sprejeli to rešitev za plačevanje parkirnine?

Ne. Pravzaprav mislim, da Slovenci digitalizacijo zelo dobro sprejemamo. Smo pragmatični in precej hitro prepoznamo rešitve, ki nam dejansko olajšajo vsakdan.

Če rešitev prihrani čas in deluje brez zapletov, jo ljudje sprejmejo. Podatki kažejo, da uporabniki, ki začnejo uporabljati aplikacijo, pri njej tudi ostanejo. To kaže, da so Slovenke in Slovenci na digitalne rešitve pripravljeni in jih znajo hitro vključiti v svoje vsakodnevne navade.

Slovenija je prva država v EU, ki ima z rešitvijo EasyPark 100 % pokritost vseh javnih parkirišč v državi, vključujoč vse električne polnilnice. To je izjemen dosežek. Čemu bi pripisali takšen uspeh?

Gre za kombinacijo dolgoročnega sodelovanja z občinami, enotnega tehnološkega pristopa in jasne strategije. Danes imamo stoodstotno pokritost javnih parkirišč in električnih polnilnic. To je rezultat sistematičnega dela in zaupanja partnerjev.

Pred kratkim sva na hitro poklepetala o samih urnih postavkah za parkiranje v prestolnici. Sami zagovarjate višje parkirnine … Kje je po vašem mnenju najboljša dolgoročna rešitev?

Mestni prostor je omejen. Če je parkiranje v centru cenovno prenizko, spodbuja dolgotrajno zasedanje parkirnih mest. Cenovna politika je eno izmed orodij upravljanja prostora. Ob tem pa mora mesto zagotoviti dostopne alternative, kot so sistemi P+R in učinkovit javni prevoz. Dolgoročna rešitev je ravnotežje med dostopnostjo in racionalno rabo prostora.

Kje v naslednjih letih vidite največje potencialne razvojne možnosti za digitalizacijo mobilnosti?

V povezovanju sistemov. Parkiranje, navigacija, polnjenje električnih vozil in podatkovna analitika bodo delovali kot enoten sistem. Umetna inteligenca bo pomagala napovedovati zasedenost in optimizirati prometne tokove.

Kako se slovenska primerjajo z ostalimi mesti v regiji glede digitalizacije?

Po stopnji digitalne pokritosti je Slovenija med vodilnimi. Hkrati pa je del širše zgodbe. Skupina Arrive se je že tretje leto zapored uvrstila med najhitreje rastoča podjetja v Evropi po izboru Financial Timesa in Statista, z 45-odstotno povprečno letno rastjo števila transakcij v zadnjih petih letih. To kaže, da gre za širšo, strukturno spremembo v načinu upravljanja mobilnosti.

Katero evropsko mesto bi izpostavili kot zgled za prihodnost? Kje se razvoj pametnega mesta najbolj učinkovito in skrbno vpeljuje?

Stockholm je dober primer dolgoročnega in podatkovno podprtega upravljanja mobilnosti. Mesto dosledno uporablja podatke pri oblikovanju prometne politike in parkiranje usklajuje s širšimi trajnostnimi cilji.

Ob tem pa vedno poudarim tudi Slovenijo. To, kar je EasyPark dosegel v Sloveniji, ni uspelo še nikjer drugje v celotni skupini Arrive. Sto odstotna pokritost javnih parkirišč in električnih polnilnic je rezultat izjemnega sodelovanja z občinami in dokaz, da lahko tudi majhen trg postane zgled, kako učinkovito digitalizirati mobilnost.

Rešitve, kot je EasyPark, obdeluje ogromno informacij … Kako bi pomirili nekoga, ki ima pomisleke glede podatkov?

Podatki se hranijo znotraj Evropske unije in se obdelujejo skladno z evropsko zakonodajo. Občine prejemajo zgolj agregirane podatke, nikoli podatkov o posamezniku. Transparentnost in varnost sta temelj takšnega sistema.

EasyPark že vpeljuje tudi umetno inteligenco. Kje vidite največje priložnosti, ki jih umetna inteligenca lahko ponudi na vašem področju?

Umetna inteligenca lahko pomaga napovedovati zasedenost parkirišč, zmanjšati nepotrebno kroženje vozil in prilagajati upravljanje prostora dejanskim razmeram.

V prihodnje pa ne bo šlo samo za parkiranje, temveč za celotno mobilnostno izkušnjo. Cilj je, da bo pot od točke A do točke B za uporabnika čim bolj enostavna in brez stresa. To pomeni, da bo sistem pomagal najti parkirno mesto, povezati parkiranje z javnim prevozom ali drugimi oblikami mobilnosti in celoten proces narediti bolj pregleden ter prijazen za uporabnika.