Hrvati bi gradili mikro stanovanja, kot jih poznajo na Manhattnu
Mikro stanovanja, kot jih poznajo denimo na Japonskem, bi bila namenjena predvsem mladim na Hrvaškem in bi bila začasna stanovanjska rešitev.
Hrvaška vlada razmišlja, da bi težavo hitro naraščajočih cen nepremičnin in dostopnosti reševali tudi z mikro stanovanji, kot jih poznajo na newyorškem Manhattnu in na Japonskem. Mikro stanovanja bi bila namenjena predvsem mladim in bi bila začasna stanovanjska rešitev. Površina takšne enote bi lahko znašala približno 18 kvadratnih metrov za eno osebo oziroma 26 kvadratnih metrov za dve osebi, piše Jutarnji list. Bivanje v njih bi bilo predvideno za največ štiri leta, z možnostjo podaljšanja za dodatni dve leti. V njih bi lahko živele osebe do 30. leta starosti.
Tudi za študente
Na ministrstvu za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje so potrdili, da je ideja del širšega programa dostopnega stanovanja, vendar podrobnosti še pripravljajo. Po njihovih besedah je cilj ukrepa pomagati mladim v prehodnem življenjskem obdobju, dokler si ne ustvarijo družine ali ne najdejo trajnejše stanovanjske rešitve. Mikro stanovanja bi lahko bila hkrati tudi cenovno dostopna možnost bivanja za študente.
“Standardizacijo mikro stanovanjskih enot smo začeli na podlagi dejstva, da že imamo dva samostojna hotela, nekdanja objekta, ki ju je država prevzela v upravljanje. Sprememba namembnosti teh dveh lokacij zaradi potrebnega števila parkirnih mest in drugih urbanističnih pogojev ni mogoča. Odločili smo se, da ta dva objekta prenovimo in v njiju zagotovimo cenovno dostopna stanovanja, predvsem za samske, morebiti pa tudi za pare,” je za Danas dejal minister Branko Bačić.
Do leta 2030 gradnja in obnova 20 tisoč stanovanj
Zakon, ki je še v parlamentarni obravnavi, tudi predvideva, da bi država do leta 2030 prenovila oziroma zgradila več kot 20 tisoč stanovanj in hiš. Dodatnih okoli devet tisoč stanovanj pa bi vključili v sistem dostopnega stanovanja z aktivacijo praznih nepremičnin.
Ob tem so v zakonu tudi jasno opredelili pojem dostopnega stanovanja. To naj bi bilo stanovanje, pri katerem skupni mesečni strošek – najemnina ali obrok stanovanjskega posojila skupaj s povprečnimi stroški vzdrževanja – ne presega 30 odstotkov neto dohodka gospodinjstva.
Predlagana zakonodaja ureja tudi sistemsko organizirano gradnjo in pridobivanje stanovanj, ki bodo financirana ali sofinancirana z javnimi sredstvi. Poleg gradnje novih enot zakon predvideva tudi upravljanje in širjenje javnega stanovanjskega fonda, da bi dolgoročno zagotovili več dostopnih stanovanj.
Med upravičence do takšne stanovanjske podpore zakon uvršča več skupin prebivalstva: gospodinjstva z nižjimi dohodki, mlade do 45. leta starosti, družine z otroki, starejše od 65 let ter zaposlene v deficitarnih poklicih. Pogoj za vključitev v program je, da posameznik ali družina nimata v lasti primerne nepremičnine za bivanje.
Skupno 5,5 milijarde evrov do leta 2034
Minister Bačić je ob predstavitvi predloga v saboru poudaril, da želi vlada s tem zakonom skupaj z drugimi že sprejetimi ukrepi povečati število stanovanjskih enot na trgu.
Financiranje novih projektov bi zagotovili država, mesta in občine. Do leta 2030 naj bi v program vložili približno dve milijardi evrov, do leta 2034 pa še dodatnih 3,5 milijarde evrov.
