Ljubljanski toplarni 30 državnih milijonov evrov

Direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej in resorni minister Bojan Kumer sta danes na lokaciji Termoelektrarne-toplarne Ljubljana (Te-TOL) podpisala pogodbo o dodelitvi 30 milijonov evrov nepovratnih sredstev za preureditev premogovnega prvega kotla Termoelektrarne-toplarne Ljubljana (Te-TOL) v kotel za kurjenje lesne biomase, poroča STA.

Potem ko je v tej kurilni sezoni začela obratovati nova plinsko-parna enota v Te-TOL, s katero se je močno zmanjšala uporaba premoga pri oskrbi s toploto in elektriko, gre za naslednji korak ljubljanskega javnega energetskega podjetja v okviru strateške usmeritve za razogljičenje proizvodnih virov.

Obratovanje leta 2029

Gradbeno dovoljenje za tehnološko preureditev premogovnega prvega kotla v kotel za kurjenje lesne biomase je Energetika dobila v začetku leta 2025, novi čistejši proizvodni vir pa naj bi začel obratovati v letu 2029. Lozej je to glede na obseg naložbe ocenil kot zelo kratek in zahteven časovni rok. Vrednost projekta je ocenil na približno toliko, kot je stala gradnja plinsko-parne enote, to je okoli 145 milijonov evrov brez davka oziroma skoraj 180 milijonov evrov z davkom.

Lozej je povedal, da premog letos pomeni le še 15 odstotkov proizvodne mešanice, po izgradnji biomasnega kotla pa ga tako rekoč ne bodo več potrebovali. Ob lesni biomasi želijo v Energetiki med domačimi viri izkoristiti še gorivo iz komunalnih odpadkov. Energetika tako med drugim pripravlja tudi projekt sežigalnice, ki je v javnosti naletel na precej več nasprotovanja. O projektu naj bi več povedali aprila, piše STA.

Zmanjšanje ogljičnega odtisa

Tehnični direktor Energetike Ljubljana Marko Agrež je spomnil, da je bil premog glavni vir soproizvodnje elektrike in toplote v Ljubljani v zadnjih 60 letih, zdaj pa se od njega poslavljajo. Z različnimi naložbami so v zadnjih 25 letih občutno zmanjšali okoljski odtis proizvodnje. V Te-TOL so leta 2001 v okolje na letni ravni izpustili nekaj manj kot 500 ton prašnih delcev, lani sedem, in to pri približno enakem obsegu proizvodnje.

Sam biomasni projekt, s katerim bo uvoženi premog trajno nadomeščen z lesnimi sekanci večinoma slovenskega izvora, je po Agreževih besedah trenutno največji tovrstni projekt v državi. V njem naj bi 90 megavatov (MW) vhodne toplotne moči goriva zagotavljalo 60 MW toplote in 20 MW električne moči.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je biomasni kotel označil za energetsko infrastrukturo, ki bo državi pomagala lažje dosegati cilje deleža obnovljivih virov energije v končni bruto rabi energije.

Minister Kumer: večja energetska samostojnost

Projekt po njegovih besedah sledi več ciljem. Na eni strani se mesto razvija v smeri trajnostne energetike, na drugi dobivajo meščani bolj konkurenčne cene, na tretji gre za čistejši in učinkovitejši način pridobivanja toplote in elektrike, na četrti pa bo prinesel čistejši zrak in boljšo kakovost bivanja.

S sofinanciranjem naložb v daljinske sisteme ogrevanja, kot je ljubljanski, država po ministrovih besedah sledi jasnemu cilju. Zaveda se namreč, da je treba vsem sistemom daljinskega ogrevanja v državi pomagati, ker so bili po eni strani zapostavljeni, po drugi pa gre za željo, da postopoma preidejo na obnovljive domače vire energije.

V investiciji, kot je ta v Te-TOL, Kumer vidi tudi odgovor na trenutne geopolitične izzive v svetu. Zeleni energetski prehod ne prinaša le pozitivnih okoljskih učinkov, ampak pomeni tudi večjo energetsko samozadostnost in manjšo odvisnost od uvoženih energentov oziroma večjo odpornost na nihanja cen, ki jih povzročajo nepredvidljive razmere na mednarodnih trgih, je po poročanju STA nanizal Kumer.