Nafta prek 100 dolarjev za sod, tudi plin se draži

Potem ko se je v zadnjem tednu promet skozi Hormuško ožino praktično ustavil, se svetovni naftni in plinski trg spopada z najhujšo krizo od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Razlog so napadi na energetsko infrastrukturo in zaprtje Hormuške ožine, zaradi česar nekatere pomembne proizvajalke nafte in plina na Bližnjem vzhodu omejujejo proizvodnjo. Konca vojne za zdaj ni na vidiku.

To se odraža tudi na trgih. Po jutranjih skokih se cene nafte vztrajno držijo na visokih ravneh. Cena nafte brent se je do 12. ure po našem času dvignila za 14,1 odstotka na 105,8 dolarja za sod, cena zahodnoteksaške nafte pa za 13,8 odstotka na 103,5 dolarja za sod. Vse dražji je tudi plin, cena plina na nizozemskem vozlišču TTF je pridobila 17,4 odstotka in dosegla 62,7 evra za megavatno uro (MWh).

Borzne cene nafte bi lahko po nekaterih ocenah skočile podobno ali celo višje kot v času energetske krize leta 2022, ko so dosegle 122 dolarjev za sod. Najbolj črni scenariji pa pravijo, da bi lahko podrle rekord vseh časov. Nafta je bila najdražja v času svetovne finančne krize leta 2008, ko je dosegla ceno 147 dolarjev za sod (tako brent kot WTI).

Največji dvig cen po 2022

Še večji so bili padci v azijskem trgovanju. Terminske pogodbe za surovo nafto West Texas Intermediate (WTI) za dobavo v aprilu so v ponedeljek v zgodnjem azijskem trgovanju poskočile za 24,5 odstotka (na 113,20 dolarja za sod), terminske pogodbe za surovo nafto brent pa za 23 odstotkov (na 114,06 dolarja za sod).

Gre za najvišjo raven po vrhuncu energetske krize v letu 2022, piše South China Morning Post (SMCP).

Medtem so borzni indeksi padli. Japonski indeks Nikkei je do 10. ure po našem času izgubil 5,2 odstotka, južnokorejski referenčni indeks Kospi skoraj šest odstotkov, singapurski indeks FTSE Straits Times pa slaba dva odstotka.

V rdečem so tudi osrednji evropski indeksi, čeprav so si od jutra nekoliko opomogli. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je bil ob 12. uri 2,2 odstotka pod izhodiščem, londonski indeks FTSE 100 je zdrsnil za 1,38 odstotka, frankfurtski DAX za 1,75 odstotka, pariški CAC 40 pa za 2,18 odstotka. Tudi tečaj evra se rahlo obrnil navzgor, a ostaja pod izhodiščem. Na borzi v Frankfurtu je bilo treba za en evro odšteti 1,1565 dolarja, kar je 0,46 odstotka manj kot v petek.

V G7 še brez soglasja za sproščanje rezerv

Finančni ministri skupine G7 so danes razpravljali o vplivu vojne med ZDA in Iranom. Po navedbah časopisa več držav, tudi ZDA, podpira sproščanje strateških zalog nafte, da bi pomirili trge. G7 se bo prek konferenčne povezave pogovarjal z direktorjem Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatihom Birolom.

Po neuradnih informacijah Financial Timesa naj bi več držav, tudi ZDA, pred srečanjem podprlo idejo sproščanja 300-400 milijonov sodov od skupaj 1,2 milijarde sodov rezerv.

A danes skupina nato po besedah francoskega finančnega ministra Rolanda Lescura, ki ga povzema STA, še ni sprejela odločitve. So se pa strinjali, da bodo uporabili vsa orodja, ki so jim na voljo, če bo treba stabilizirati trg, je dodal.

Kot je dodal ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov držav EU v Bruslju, je takšen ukrep lahko učinkovit le, če se izvaja “usklajeno”. Podobno je pripomnil Lescurov nemški kolega Lars Klingbeil.

Evropska komisija je sicer danes zagotovila, da težav z oskrbo z nafto v članicah EU trenutno ni. “V Evropi ni neposrednega pomanjkanja nafte. V skladu z našimi pravili morajo imeti vse države članice 90-dnevne zaloge,” je danes zagotovila tiskovna predstavnica Evropske komisije Anna–Kaisa Itkonen.

V Sloveniji danes znane nove cene goriv
Medtem ko so ponekod po Evropi vozniki dvig borznih cen že občutili na črpalkah – v sosednji Avstriji so se cene dizla denimo dvignile za okoli 30 centov na liter, cene bencina pa nekaj manj –, se v Sloveniji cena spreminja v 14-dnevnih intervalih. Danes bo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo sporočilo ceno, ki bo veljala od jutri dalje. Po oceni Financ bi se brez posega vlade cena litra dizla dvignila za 15 centov na liter, a je ministrstvo že napovedalo poseg v trošarine, ki bo ublažil skok cen dizla, bencina in kurilnega olja.

Zmanjševanje proizvodnje na Bližnjem vzhodu

Na podražitve je močno vplivalo zmanjševanje proizvodnje nafte v državah na Bližnjem vzhodu. Potem ko so minuli konec tedna Združeni arabski emirati in Kuvajt napovedali zmanjševanje proizvodnje nafte, je v ponedeljek višjo silo razglasilo tudi glavno bahrajnsko energetsko podjetje Bapco Energies, ki upravlja edino naftno rafinerijo državi, poroča Bloomberg.

Reze v proizvodnji nafte so že bili prisiljeni izvesti tudi drugi proizvajalci ob Perzijskem zalivu. Irak je pretekli teden začel zmanjševati proizvodnjo, ker so se skladišča začela hitro polniti. Savdska Arabija, največja proizvajalka in izvoznica nafte v regiji, je zaprla svojo največjo rafinerijo Ras Tanura, Katar pa svoj edini izvozni terminal za utekočinjen zemeljski plin (LNG) Ras Laffan po iranskih napadih z droni.

Azija sorazmerno bolj prizadeta

Če bo Hormuška ožina ostala zaprta dlje časa, bi lahko bile azijske države, kot so Filipini, “nesorazmerno prizadete”, je v poročilu zapisal Michael Wan iz japonske banke MUFG.

“Ta kriza je drugačna – ne gre le za višje cene nafte, temveč za tveganje resnega pomanjkanja energentov,” je dejal višji analitik. Pri tem je navedel tri področja, kjer bi se to lahko zgodilo: surovo nafto, naftne derivate ter zemeljski plin (skupaj z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG).

Tveganje pa bi se lahko razširilo tudi na Evropo. Kot je dejal glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc, je za evropske države, zlasti manjša gospodarstva v Sredozemlju, kratkoročen izziv predvsem dobava dizelskega goriva, “saj so se na račun manjših dobav iz Rusije povečali nakupi iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov.” Po podatkih Evropske komisije Evropa iz Bližnjega vzhoda uvozi 40 odstotkov dizla in letalskega goriva.

Tako dizel kot letalsko gorivo sta se prejšnji teden podražila bolj kot surova nafta.

Tako dogajanje sproža skrbi glede novega vala inflacije v Evropi. Glavni ekonomist Evropske centralne banke (ECB) Philip Lane je v nedavnem intervjuju za Financial Times omenil analizo ECB, narejeno po začetku vojne v Gazi v letu 2023, o učinkih delne blokade Hormuške ožine. Ta je pokazala, da bi že v primeru zmanjšanja dobav nafte in plina skozi ožino za tretjino, cene nafte, ki so bile takrat okoli 80 dolarjev za sod, poskočile na 130 dolarjev za sod. Rast v BDP evrskega območja bi bila v prihodnjem letu za 0,6 odstotne točke nižja, inflacija pa za več kot 0,8 odstotne točke višja.

“Kot bi čez noč uvedli davek za vsa podjetja”

Dolgoročno bodo učinki konflikta odvisni od trajanja in resnosti konflikta. Kot omenjeno, za zdaj ni videti konca. Iran je za novega vrhovnega voditelja imenoval Modžtabo Hameneja, sina Alija Hameneja, ki je bil ubit prvi dan ameriško-izraelskega konflikta z Iranom.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi bil s tem nezadovoljen. Včeraj je na omrežju Truth Social objavil, da je dvig “kratkoročnih cen nafte zelo majhna cena”, ki jo je treba plačati za uničenje iranske jedrske grožnje. “Samo neumni bi mislili drugače,” je dodal Trump.

Več o razvoju dogodkov na N1.

Izjava Trumpa krepi občutek, da nobena stran ni pripravljena na umiritev napetosti, je za Guardian dejal Jim Reid, tržni strateg pri Deutsche Bank, in dodal, da so drugi pomemben element, ki se je spremenil od petka, napadi obeh strani na naftno infrastrukturo.

“Ko cena surove nafte poskoči, vpliva na celoten krvni obtok gospodarstva,” je dejal Stephen Innes, upravljavec pri SPI Asset Management. “Vhodni stroški se zvišajo, inflacijska pričakovanja se dvignejo, ocene dobička pa se znižajo hitreje, kot lahko analitiki prepišejo svoje zapiske. To je tako, kot da bi čez noč uvedli davek za vsa podjetja.”