Še dve državi na Bližnjem vzhodu zmanjšujeta proizvodnjo nafte
Združeni arabski emirati in Kuvajt nista edini državi, ki zaradi spopadov na Bližnjem vzhodu zmanjšujeta proizvodnjo nafte.
Dve pomembni bližnjevzhodni proizvajalki nafte, Kuvajt in Združeni arabski emirati (ZAE), omejujeta proizvodnjo zaradi skoraj popolne zaustavitve prometa skozi Hormuško ožino v luči spopadov v regiji, poroča Bloomberg.
Emiratska državna družba Abu Dhabi National Oil Co. (Adnoc) “uravnava raven proizvodnje na morju, da bi zadostila potrebam po skladiščenju,” je družba sporočila v izjavi, ne da bi navedla podrobnosti. Družba Kuwait Petroleum Corp. pa je sporočila, da zmanjšuje proizvodnjo na svojih naftnih poljih in v rafinerijah po “iranskih grožnjah varnemu prehodu ladij skozi Hormuško ožino”. Pri tem je podjetje razglasilo višjo silo, ki jim omogoča neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti zaradi okoliščin izven njihovega nadzora.
Kuvajt je od sobote zjutraj začel z zmanjševanjem proizvodnje nafte za približno 100 tisoč sodov na dan, v nedeljo pa naj bi se ti rezi skoraj potrojili. Nadaljnje postopno zmanjševanje bo odvisno od ravni zalog v skladiščih in stanja Hormuške ožine, je za Bloomberg dejal vir, ki je želel ostati anonimen. Zmanjšuje se tudi proizvodnja v kuvajtskih rafinerijah, saj se skladišča z nafto polnijo.
S temi rezi se državi pridružujeta nekaterim drugim. Irak je ta teden začel zmanjševati proizvodnjo, ker so se skladišča začela hitro polniti. Savdska Arabija, največja proizvajalka in izvoznica nafte v regiji, je zaprla svojo največjo rafinerijo Ras Tanura, Katar pa svoj edini izvozni terminal za utekočinjen zemeljski plin (LNG) Ras Laffan po iranskih napadih z droni.
Druga pot
Januarja so Emirati načrpali 3,5 milijona sodov nafte na dan, s čimer so tretja največja proizvajalka v regiji, za Savdsko Arabijo in Irakom. Kuvajt je v istem mesecu načrpal 2,57 milijona sodov nafte na dan in je peta največja proizvajalka v regiji, po podatkih Bloomberga.
Medtem ko je za Kuvajt edina izvozna pot skozi Hormuško ožino, se Združeni arabski emirati zatekajo tudi k naftovodu do pristanišča Fujairah. Prek tega naftovoda lahko mimo ožine prepeljejo do 1,5 milijona sodov nafte na dan. Pri Adnoc pravijo, da operacije na kopnem potekajo nemoteno, še piše Bloomberg.
Rast cen
Vojna na Bližnjem vzhodu, ki se je začela prejšnji teden z izraelsko-ameriškimi napadi na Iran, je ohromila promet skozi Hormuško ožino, ki Perzijski zaliv povezuje z mednarodnimi trgi, saj je Iran zagrozil z napadi na ladje, ki bi prečkale ožino. Iran je v povračilnih napadih poleg ameriških baz in ambasad v regiji ciljal tudi na energetsko infrastrukturo zalivskih držav.
To je ogrozilo dobave nafte in plina iz ene največjih proizvodnih regij, zato so se cene nafte na globalnem trgu v zadnjem tednu zvišale za več kot četrtino. Cena surove nafte brent je v petek dosegla skoraj 93 dolarjev.
Če bo promet skozi ožino še naprej ohromljen, naftni trgovci opozarjajo, da bo kmalu dosežena tudi cena 100 dolarjev za sod, medtem ko je katarski energetski minister Saad al-Kaabi dejal, da bi se lahko dvignila vse do 150 dolarjev. To bi bila podvojitev predvojne cene in nov nominalni rekord za cene nafte.
