Shema skrajšanega delovnega časa podaljšana za tri mesece
V treh mesecih trajanja ukrepa je shemo skrajšanega delovnega časa koristilo 32 delodajalcev za 1.640 svojih zaposlenih.
Vlada je na današnji seji sprejela spremembo Sklepa o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače, s katero za tri mesece podaljšuje ukrep skrajšanega delovnega časa za podjetja v težavah zaradi začasnih okoliščin, so sporočili iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Decembra sprejet ukrep bi sicer potekel danes.
Shemo skrajšanega delovnega časa je vlada aktivirala 5. decembra lani za obdobje do 5. marca letos. Namenjena je dejavnostim, “v katerih so nastopile začasne okoliščine z negativnim vplivom na obseg poslovanja delodajalcev in s tem na začasno nemožnost zagotavljanja zadostnega obsega dela delavcem”, so zapisali na ministrstvu.
Te dejavnosti ostajajo enake kot doslej, vključujejo pa proizvodnjo oblačil, usnja, papirja in izdelkov iz papirja, tiskarstvo, kovinsko industrijo, proizvodnjo motornih in drugih vozil ter proizvodnjo pohištva.
V treh mesecih trajanja ukrepa je shemo koristilo 32 delodajalcev za 1.640 svojih zaposlenih, so še sporočili. V okviru sheme lahko delodajalec delavcu odredi delo s skrajšanim delovnim časom in uveljavlja povračilo nadomestila plače. “Sredstva za nadomestila plač v višini enega milijona evrov in sredstva za usposabljanje, izobraževanje in nagrade v višini 50 tisoč evrov se bodo zagotovila s prerazporeditvijo iz proračunskih postavk aktivne politike zaposlovanja,” so še dejali na ministrstvu za delo.
Ukrep bo sedaj v veljavi do 5. junija letos.
Strategiji o start upih in umetni inteligenci
Vlada je na seji sprejela tudi več strategij. Med njimi je Slovenska startup strategija, ki določa cilje in ukrepe za razvoj startup ekosistema v Sloveniji do leta 2030 ter stremi k nadgradnji “karakterja slovenskega gospodarstva iz kompetentnega in zanesljivega dobavitelja v inovativnega in trajnostnega razvojnika”, so zapisali na ministrstvu za gospodarstvo.
Strategija vključuje pet strateških pobud. To so krepitev podpornega okolja za startup in scaleup podjetja, razvoj trga tveganega kapitala, nagrajevanje zaposlenih, privabljanje globalnih visokotehnoloških talentov in vitka družba. Slednja postavka vključuje uvedbo nove pravno-organizacijske oblike, prilagojene za startup podjetja, ki bo zagotavljala polno digitalnost ustanovitve, statusnih sprememb in poslovanja podjetja.
Strategija si do konca desetletja zastavlja cilj podvojitve števila start upov na milijon prebivalcev, desetkratno povečanje naložb na prebivalca in najmanj 25-odstotno povprečno letno rast sektorja tako z vidika števila zaposlenih in prihodkov kot tudi plačanih davkov.
Vlada je sprejela tudi Nacionalno strategijo o umetni inteligenci do leta 2030, ki “je usmerjena v krepitev lastnih zmogljivosti ter povečanje suverenega nadzora in izbire pri uporabi ključnih tehnologij, ob hkratnem varovanju in razvoju slovenskega jezika ter kulturne identitete v digitalnem okolju. Strategija umešča UI kot strateški vir in vzvod družbenega napredka, gospodarske konkurenčnosti ter izboljšanja javnih storitev – ob jasnih varovalkah za varnost, etičnost, preglednost in zaupanje,” so zapisali na ministrstvu za digitalno preobrazbo.
