Kako je odločilo evropsko sodišče v primeru posojila v švicarskih frankih
Na Sodišče EU se je maja lani z vprašanjem glede pravice banke do nadomestila za posojeni denar obrnilo slovensko vrhovno sodišče.
Banke v primeru ničnosti potrošniške kreditne pogodbe zaradi nepoštenih pogojev od potrošnika ne morejo zahtevati (dodatnega) plačila oziroma nadomestila za uporabo kreditnih sredstev, je odločilo Sodišče EU. O zadevi je presojalo na zahtevo Vrhovnega sodišča RS, ki je obravnavalo tožbo v povezavi s kreditom v švicarskih frankih, poroča STA.
Gre za sodni spor med potrošnikom in banko glede posojila v švicarskih frankih, pri čemer sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili ničnost kreditne pogodbe. Vrhovno sodišče je banki dopustilo, da vloži revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje, vendar je predmet te revizije omejilo le še na višino vrnitvenega zahtevka potrošnika.
V zvezi s tem se odpira pomembno vprašanje, ali imajo banke pravico do nadomestila za posojena sredstva za čas, ko je z njimi razpolagal potrošnik, so pojasnili na vrhovnem sodišču.
Sredi maja 2025 je tako vrhovno sodišče prekinilo postopek odločanja v zadevi ter na Sodišče EU naslovilo vprašanje glede pravice banke do nadomestila za posojeni denar za obdobje, v katerem je potrošnik razpolagal s posojenim denarjem.
Namen evropske uredbe je varstvo potrošnikov
Sodišče EU je odločilo, da banke v takšnih primerih od potrošnika ne morejo zahtevati (dodatnega) plačila oziroma nadomestila za uporabo kreditnih sredstev. Sklicujoč se na svojo prejšnjo sodno prakso je poudarilo, da je namen evropske direktive o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov in odvrniti podjetja od uporabe nepoštenih določil, so danes sporočili z vrhovnega sodišča.
Če bi bankam priznali pravico do dodatnega nadomestila poleg vračila glavnice in zakonskih zamudnih obresti, bi to oslabilo varstvo potrošnikov, je izpostavilo evropsko sodišče. Ob tem je zavrnilo tudi argument, da bi potrošnik v takem primeru prejel “brezplačno” posojilo. Morebitne posledice so namreč rezultat nepoštenih pogodbenih določil, ki jih je v pogodbo vključila banka, še piše STA.
