Napoved: letošnja gospodarska rast pri dveh odstotkih, krepitev izvoza

Gospodarska rast bo letos po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) znašala dva odstotka, v letu 2027 prav toliko. To je nekoliko manj od lanske jesenske napovedi, ko so za letos predvideli 2,1-odstotno rast, v prihodnjem letu pa 2,2-odstotno.

Spomnimo, lani je BDP zrasel za 1,1 odstotka (brez vplivov sezone je bila rast nekoliko nižja, in sicer 0,9 odstotka), kar je bila najnižja rast po letu 2020, predvsem zaradi krčenja v prvem lanskem četrtletju za 0,7 odstotka. Lanska rast je bila tudi nižja kot v evrskem območju, saj je to beležilo 1,5-odstotno rast BDP, v EU pa 1,6-odstotno.

Okrevanje izvoza in potrošnje

Izvozni sektor bo postopno okreval ob izboljšanih obetih industrijske proizvodnje v najpomembnejših trgovinskih partnericah.

Rast naložb, ki bo še naprej temeljila predvsem na javnih vlaganjih, se bo nadaljevala.

Rast zasebne potrošnje se bo letos okrepila in bo rasti razpoložljivega dohodka sledila bolj kot lani, ko se je stopnja varčevanja močno povečala. Tudi rast državne potrošnje bo letos višja kot lani, predvsem zaradi celoletnega izvajanja dolgotrajne oskrbe v institucijah, predvidevajo pri Umarju.

Možnosti za višjo gospodarsko rast od predvidene po Umarjevi oceni izhajajo iz večjih učinkov obrambnih in infrastrukturnih izdatkov doma in v tujini, uspešnejšega privabljanja visoko izobražene delovne sile in reformnih ukrepov.

Umiritev rasti plač v javnem sektorju

Na trg dela vedno bolj vplivajo demografske spremembe, zaposlenost bo zaradi omejene kadrovske ponudbe stagnirala, brezposelnost bo ostala nizka.

Rast plač bo po oceni Umarja letos višja kot lani, predvsem v zasebnem sektorju, kjer je bila lanska upočasnitev statistične narave; ob uvedbi zimskega regresa, ki se ne všteva v rast plač, so se občutno zmanjšala izredna izplačila. V prihodnjih letih se bo skupna rast plač v javnem sektorju postopoma umirila skladno s predvideno dinamiko izvajanja plačne reforme, upočasnila naj bi se tudi v zasebnem sektorju ob prizadevanjih podjetij za ohranjanje konkurenčnosti.

Nadpovprečna rast cen hrane

Letos bo inflacija v višini 2,5 odstotka v povprečju leta podobna lanski. Še naprej pričakujejo nadpovprečno rast cen storitev in hrane, tudi zaradi višjih stroškov dela. Po letu 2026 se bo inflacija, če ne bo šokov, postopoma zniževala proti dvema odstotkoma, rast cen storitev pa bo še naprej nadpovprečna, zato bo tudi osnovna inflacija v daljšem obdobju nekoliko presegala dva odstotka.

Vplivi bližnjevzhodne krize

Uresničitev pomladanske napovedi spremljajo velika negativna tveganja iz mednarodnega, v manjši meri pa tudi iz domačega gospodarskega okolja. Daljše vztrajanje geopolitičnih konfliktov in njihova zaostritev ter razširitev na širše območje Bližnjega vzhoda bi vplivali na podražitev surovin, višjo inflacijo in motnje v dobavnih verigah. Dolgotrajno zaprtje Hormuške ožine bi te učinke še poglobilo, poudarjajo državni analitiki.

Veliko tveganje ostaja tudi morebitno povečevanje trgovinskih ovir in vztrajanje globalne trgovinske negotovosti. Ameriški minister za finance Scott Bessent je pred dnevi dejal, da bo načrt predsednika Donalda Trumpa za zvišanje 10-odstotne univerzalne carine na 15 odstotkov verjetno izveden še ta teden.

V Sloveniji pa so tveganja po mnenju Umarjevih analitikov povezana predvsem z zmogljivostmi izvedbe obsežnih investicijskih projektov in z rastjo stroškov dela.

Napovedi drugih institucij

Pred kratkim je Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) Sloveniji dvignila napoved letošnje gospodarske rasti, in sicer na 2,2 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več od ocene iz septembra lani. V prihodnjem letu pa naj bi slovenski BDP po napovedi EBRD zrasel za 2,4 odstotka. Napovedi še drugih ustanov najdete v spodnji tabeli.