Nafta se še naprej draži, tudi zaradi napadov na energetsko infrastrukturo
V torkovem trgovanju se je surova nafta brent podražila za približno sedem odstotkov.
Surova nafta se močno draži že drugi dan zapored po spopadih na Bližnjem vzhodu, ki so se začeli v soboto in se še nadaljujejo. Vse dražji je tudi zemeljski plin na evropskem tržišču.
Surova nafta brent se je v torek do približno 14. ure podražila za nekaj manj kot sedem odstotkov, na dobrih 83 dolarjev za 159-litrski sod. Za kratek čas je cena presegla tudi 85 dolarjev za sod. Zahodnoteksaška nafta WTI je dražja za 6,6 odstotka, cena za sod znaša dobrih 75 dolarjev.
Cena plina v Evropi se je v zadnjih dveh dneh skoraj podvojila, ko je največji svetovni izvozni terminal za utekočinjen plin (LNG) v Katarju zaprl proizvodnjo. Za megavatno uro (MWh) plina na nizozemskem vozlišču TTF je treba okrog 14. ure odšteti dobrih 56 evrov po današnji 26-odstotni rasti. Pred začetkom spopadov je ta cena znašala okrog 32 evrov.
Napadi na energetsko infrastrukturo
Spopadi, ki so se začeli z izraelsko-ameriškimi napadi na Iran v soboto in se nadaljevali z iranskimi povračilnimi ukrepi, so pretresli energetske trge. Skozi Hormuško ožino, ki povezuje Perzijski zaliv z mednarodnimi trgi, se namreč steka približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Iran je sporočil, da je ožina zaprta in zagrozil z napadi na ladje, ki bi jo skušale prečkati, nevarnost pa je večino ladjarjev odvrnila od prehodov.
Ob ustavitvi prehodov tankerjev se pozornost usmerja k energetski infrastrukturi, na katero v povračilnih napadih cilja Iran. Med drugim je zaradi sestreljenega drona prišlo do požara v enem večjih skladišč nafte v emiratskem mestu Fujairah. Zaradi napadov z droni sta operaciji ustavili tudi največja rafinerija nafte v Savdski Arabiji Ras Tanura, ki jo upravlja državni Saudi Aramco, in največji izvozni terminal za LNG na svetu, katarski Ras Laffan.
