Dan D za Vzajemno, ki vstopa na borzo

Vzajemna danes začenja s kotacijo na Ljubljanski borzi. Gre za uvrstitev 73,5 milijona delnic v trgovanje na organiziranem trgu.

To je nov prelomni trenutek po lanskem statusnem preoblikovanju zdravstvene zavarovalnice v delniško družbo, ki je sledilo ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

V okviru tega je največji delničar zavarovalnice postal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) s 15,18-odstotnim deležem ter še 445 tisoč (nekdanjih) zavarovancev. A do prejšnjega četrtka jih je delnice prevzelo le okoli sedem tisoč s skupno okoli 992 tisoč delnicami, kar je le približno poldrugi odstotek vseh upravičencev. Tako bo na začetku trgovanja potencialnim vlagateljem na voljo le majhen del delnic.

Prevzeti, prodati, obdržati delnice?

Začetna vrednost delnice je en evro, tržna cena pa se bo oblikovala glede na ponudbo in povpraševanje.

Ob začetku kotacije se številni mali delničarji sprašujejo, ali delnice prevzeti, prodati ali obdržati.

Sogovornik iz finančnega sveta, ki ni želel biti imenovan, je že pred časom opozoril na to, da ima deleže, vredne več kot 120 evrov, verjetno veliko starejših zavarovancev. Delež nad to mejo imajo namreč zavarovanci, ki so bili pri Vzajemni dopolnilno zavarovani vsaj 15 let. Ti se niso mogli odločiti za denarno izplačilo, hkrati pa večina od njih verjetno ni vešča trgovanja, zato je povsem mogoče, da bodo po vstopu Vzajemne na borzo želeli delnice prodati, kar bi lahko nižalo borzno ceno ob začetku trgovanja.

Po drugi strani bi lahko uvedba individualnih naložbenih računov, ki bodo vzpostavljeni v prihodnjih dneh, spodbudila prevzemanje delnic. INR računi sicer omogočajo vplačila le v denarju, izjema pa so delnice v okviru preoblikovanja Vzajemne, ki jih bodo lahko upravičenci neposredno prenesli na svoj INR račun.

Analitik Lojze Kozole iz borznoposredniške hiše Ilirika meni, da je prevzem delnic zagotovo smiseln za tiste, ki nameravajo odpreti INR račune in vlagati za namen varčevanja. Dodaja pa, da naj odločitev, kaj storiti z delnicami Vzajemne, temelji na osebni finančni strategiji, likvidnostnih potrebah in časovnem horizontu.

Na vprašanje, ali je delnica Vzajemne dobra nakupna priložnost za ostale vlagatelje, Kozole odgovarja, da bo to jasno, ko se bo oblikovala tržna cena.

V zeleno do leta 2028

Na dolgi rok je pričakovati, da bo na ceno delnice najbolj vplivalo poslovanje. Vzajemna je v prvi polovici lanskega leta zbrala 17,3 milijona evrov kosmate zavarovalne premije, kar je 12 odstotkov več kot v prvem polletju leta 2024. Več kot dve tretjini zbrane premije predstavljajo zdravstvena zavarovanja, slabo tretjino pa nezgodna.

Družba je imela lani ob poletju 79,2 milijona evrov kapitala. Čisti dobiček je znašal 1,98 milijona evrov, medtem ko je v prvem polletju leta 2024 dosegel 2,95 milijona evrov. Ob tem je uprava v prospektu opredelila več tveganj, ki bi lahko poslabšala poslovni izid ob koncu leta.

Kot izhaja iz prospekta, družba ostaja osredotočena na upravljanje stroškov in optimizacijo operativnih procesov. Uprava pa ocenjuje, da bo pozitivno točko preloma dosegla najpozneje leta 2028.

Prevzemna tarča

Predvsem za institucionalne vlagatelje pa je pomembna tudi novica, da je zavarovalnica za 11. marec sklicala skupščino, na kateri delničarjem predlaga spremembo statuta, s katero bi omejila prenos delnic. Zavarovalnica bi namreč v statut zapisala, da bi bilo za pridobitev več kot petodstotnega deleža potrebno soglasje družbe. Dovoljenje bi bilo potrebno za pridobitev vsakih pet odstotkov.

Kot smo pisali, razpršeno lastništvo odpirata tudi vrata za potencialne prevzemnike. Za Vzajemno naj bi se zanimali francoska Groupama in tudi pozavarovalnica Sava Re.