Če bodo spopadi na Bližnjem vzhodu eskalirali, cene nafte lahko gredo v nebo

Sobotni napad ZDA in Izraela na Iran je močno povečal tveganje za znatne motnje v svetovnem pretoku energije. Iran naj bi se odločil za zaprtje Hormuške ožine, je včeraj poročal BBC, ki se je skliceval na z iranskimi oblastmi povezano tiskovno agencijo Tasnim. Njihovi viri navajajo, da ladje prejemajo sporočila iranske revolucionarne garde, da nobeni ni dovoljeno pluti skozi ožino, saj je pot postala nevarna.

Po poročanju Financial Timesa so sicer ladje danes zjutraj še vedno plule skozi Hormuško ožino, a promet se zmanjšuje. Podatki o sledenju ladjam platforme MarineTraffic kažejo, da se je promet skozi ožino zmanjšal za približno 70 odstotkov.

Zakaj je Hormuška ožina tako pomembna?

Hormuška ožina je ena od ključnih poti za svetovno trgovino z nafto in plinom. Skoznjo poteka približno petina svetovnih zalog nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).

V Perzijskem zalivu je namreč približno polovica svetovnih naftnih zalog, pa tudi največje nahajališče zemeljskega plina na svetu, ki si ga delita Katar in Iran. Poleg njiju nafto in plin v zalivu črpajo še Savdska Arabija, Irak, Kuvajt in Združeni arabski emirati.

Kaj bi zaprtje pomenilo za Iran

Iran ima četrte največje dokazane zaloge surove nafte na svetu, skoraj vsega izvozi na Kitajsko. Iran izvaža tudi zemeljski plin v sosednje države, vključno s Turčijo in Irakom, vendar so ti tokovi pogosto moteni.

Teheran ne bi hotel ustaviti pretoka surove nafte, razen v najbolj skrajnih okoliščinah, saj bi ustavitev izvoza pomenila ogromen udarec za domače gospodarstvo, je za Financial Times povedal Dan Marks, raziskovalec na področju energetske varnosti na Royal United Services Institute.

Tudi izguba iranskih sodov sama po sebi ne bi pretresla trga. Glede na to, da bo v prvi polovici letošnjega leta svetovna ponudba presegla povpraševanje, bo ta vpliv verjetno omejen. Iransko proizvodnjo bi lahko izravnala večja proizvodnja iz Savdske Arabije ali z zalogami iz skladišč v primeru kratkotrajnih motenj, je za britanski časnik navedel Giovanni Staunovo iz UBS.

Kako lahko Iran vpliva na svetovne tokove

Iran ima kljub temu še vedno izjemno moč, da pretrese svetovne energetske trge. Čeprav Iran zakonito ne more zapreti Hormuške ožine, jo lahko z uporabo vojaške sile učinkovito blokira, kar pa naravne danosti ožine tudi omogočajo. Bližina iranski obali omogoča vojaški nadzor in prestrezanja, zaradi plitkega morja pa lahko ladje zaustavijo tudi podmorske mine.

Popolna zapora plovne poti za več kot nekaj dni bi bila za energetske trge nočna mora. Motnje pretovora nafte z Bližnjega vzhoda na Kitajsko, v Evropo, ZDA in druge večje porabnike, bi povzročile skok cen nafte in potencialno zatresle svetovno gospodarstvo. Cena za sod nafte bi se lahko povzpela tudi do 150 dolarjev, ocenjujejo analitiki.

Strah, da bodo ZDA poskušale strmoglaviti iranski režim, povečuje tveganje za širjenje konflikta po Bližnjem vzhodu. Morebitni obsežnejši in dlje trajajoči spopadi bi lahko bili še bolj disruptivni za svetovne energetske tokove. Analitiki, s katerimi se je pogovarjal Financial Times, pravijo, da bi lahko Iran skušal onesposobiti energetsko infrastrukturo sosednjih držav.

Trgovci za zdaj ostajajo mirni

Trgovci z nafto sicer za zdaj ostajajo mirni glede dolgoročnega vpliva. Opozarjajo na obilje alternativnih zalog ter negotovost glede obsega in trajanja morebitnega konflikta. Eden od višjih trgovcev je za britanski časnik dejal, da se je industrija že navadila na prerazporejanje energetskih tokov in se je pripravila na motnje v Zalivu.

Danes se bodo sestale tudi članice Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC+), da bi razpravljale o svoji proizvodnji za april. Analitiki pričakujejo, da bo Opec povečal proizvodnjo za 137.000 sodov na dan. Vir, ki je blizu organizacije, pa je namignil, da bi Opec lahko povečal proizvodnjo za trikrat ali štirikrat toliko, da bi pomiril trge, še navaja Financial Times.