Izposodil si je dober milijon in ga s posebnimi očmi spremenil v milijarde

Približno 500 humanoidnih robotov iz 16 držav je avgusta lani v Pekingu tekmovalo na prvih Svetovnih igrah humanoidnih robotov, kjer so se pomerili v 26 disciplinah, od atletike in nogometa do plesa in borilnih veščin.

Med zmagovalci tridnevnega turnirja je bil kitajski državni raziskovalni inštitut X-Humanoid, ki je osvojil 10 medalj, od tega dve zlati. Njegov 1,8 metra visok dvonožni robot Tien Kung Ultra je zmagal v teku na 100 metrov, medtem ko je robot na kolesih Tian Yi osvojil prvo mesto v tekmovanju v ravnanju z materiali, ki je simuliralo tovarniška opravila.

Zmožnosti vida, ki presegajo človeške

Za zmogljivostjo robotov stoji ključna tehnologija – njihove “oči”. Napredne 3D vizualne senzorje je razvilo podjetje Orbbec, ki deluje v industrijskem središču Shenzhen na jugu Kitajske. Ta tehnologija robotom omogoča, da zaznajo globino prostora tako kot ljudje, kar jim omogoča, da se gibljejo v kompleksnih okoljih in komunicirajo z okolico. Howard Huang, 46-letni predsednik in glavni izvršni direktor podjetja, si je zastavil visok cilj. “Robotom želimo dati zmožnosti vida, ki presegajo človeške,” pove v video intervjuju.

Orbbec, ki ga je Huang ustanovil leta 2013, je svojo dejavnost začel s proizvodnjo vizualnih senzorjev za uporabo v 3D-skeniranju in biometriji. Njegova specialnost so kamere, ki zajemajo barvo in globino ter se uporabljajo za naloge na bližnji in srednji razdalji, kot so skeniranje obrazov in prepoznavanje predmetov. Podjetje proizvaja tudi lidarje ali senzorje za zaznavanje in merjenje svetlobe, ki se uporabljajo za naloge na dolge razdalje, kot je navigacija.

Oba tipa senzorjev vgrajujejo posamično ali v kombinaciji v različne robote – od industrijskih robotov, avtonomnih mobilnih robotov (AMR) in robotskih rok do samovozečih avtomobilov, dronov in v zadnjem času humanoidov na podlagi umetne inteligence.

Izjemna rast trga robotike

Huangova ambicija, da izdelajo “najboljše robotske oči na svetu”, sovpada z izjemno rastjo globalnega trga robotike, ki se bo po poročilu informacijske platforme Research and Markets letno povečeval za 14 odstotkov in do leta 2033 dosegel vrednost 179 milijard dolarjev. Za primerjavo, leta 2024 je dosegel vrednost 53 milijard dolarjev. Research and Markets kot dejavnike rasti navaja hiter napredek na področju umetne inteligence in naraščajoče povpraševanje po industrijski avtomatizaciji.

Trg robotike naj bi leta 2033 dosegel 179 milijard dolarjev.

Globalno povpraševanje kot največji svetovni trg za robotiko spodbuja Kitajska, pri tem ga po poročanju ameriške investicijske banke Morgan Stanley trg s svojimi podporami krepi tudi tamkajšnja vlada. Najhitrejša rast se obeta na področju 3D vida in drugih senzorjev.

Orbbec, ki kotira na šanghajski borzi in 90 odstotkov svojih prihodkov ustvari na domačem trgu, preostanek pa v državah, kot so Južna Koreja, Singapur, Japonska in ZDA, že žanje koristi od takšnega razvoja dogodkov.

Robotom želimo dati zmožnosti vida, ki presegajo človeške.

– Howard Huang, Orbbec

V prvih devetih mesecih leta 2025 je dosegel čisti dobiček v višini 69 milijonov juanov (9,8 milijona dolarjev), v primerjavi z letno izgubo v višini 102 milijonov juanov v preteklem letu. Pri tem se je prihodek več kot podvojil, na 714 milijonov juanov. Čeprav razčlenitve prihodkov za to obdobje niso objavili, so v prvih šestih mesecih leta 2025 skoraj dve tretjini prodaje zabeležili v diviziji senzorjev za biometrijo, predvsem za prepoznavanje obrazov, in skenerjev za potrošniške aplikacije, kot so 3D-tiskanje in igralna navidezna resničnost (VR). Senzorji za robotiko so pomenili tretjino prodaje.

Orbbec navaja, da je do konca decembra lani izdelal več kot pet milijonov senzorjev, v zadnjih 12 mesecih pa se je vrednost njegovih delnic več kot podvojila. Huang, ki ima 27-odstotni lastniški delež, je tako lani prvič postal milijarder. Januarja letos so njegovo neto premoženje ocenili na 1,6 milijarde dolarjev.

Tudi za prepoznavo obrazov pri plačilih

Med pomembnimi strankami Orbbeca je tudi platforma za digitalna plačila Alipay kitajskega velikana Ant Group. Ta njegove kamere uporablja za prepoznavanje obrazov pri brezkontaktnih plačilih. Ant Group ima prek svojega podjetja za tvegani kapital v lasti devet odstotkov Orbbeca. Na področju robotike oskrbuje predvsem proizvajalce servisnih robotov, med drugim kitajski podjetji Pudu Robotics in Gausium, ki sta specializirani za izdelavo robotov za čiščenje, ter južnokorejsko podjetje Robocare, ki proizvaja robote za nego ljudi.

Glede na prodane enote Orbbec trdi, da ima 70-odstotni tržni delež na področju 3D vizualnih senzorjev za mobilno servisno robotiko na Kitajskem in v Južni Koreji. Senzorje prodaja tudi podjetjem, ki izdelujejo avtonomne mobilne robote za tovarne in skladišča, med drugim kitajskemu podjetju Standard Robots in korejskemu podjetju Twinny.

Pozornost preusmeril k humanoidom

V zadnjem obdobju pa se Huang osredotoča na humanoide, ki naj bi dolgoročno postali največja kategorija robotov. Morgan Stanley je januarja ocenil, da bo globalni trg antropomorfnih robotov, ki jih poganja umetna inteligenca, do leta 2050 dosegel vrednost 7,5 bilijona dolarjev. Povpraševanje naj bi se povečalo, ker proizvajalci povečujejo obseg proizvodnje, stroški pa padajo. Po ocenah analitikov ustanove Bank of America Global Research se bodo stroški izdelave tipičnega humanoida v naslednjih petih do desetih letih približno prepolovili, če predpostavimo, da bo večina njegovih delov izdelana na Kitajskem.

Na seznamu Orbbecovih strank je vse več proizvajalcev humanoidov. Poleg X-Humanoida oskrbuje tudi podjetji AgiBot in Stardust Intelligence, ki ga podpira Ant Group ter Antovo lastno proizvodno enoto Robbyant. Vsi imajo sedež na Kitajskem. Še ena pomembna stranka je podjetje UBTech Robotics milijarderja Zhou Jiana, ki je novembra lani napovedalo, da bo začelo serijsko proizvodnjo humanoidov za industrijsko delo.

Čeprav nima natančnih podatkov, Huang pravi, da je tržni delež Orbbeca, ko gre za 3D vizualne senzorje za humanoide, na Kitajskem “verjetno višji” kot za servisne robote. “Skoraj vsa podjetja za izdelavo humanoidnih robotov na Kitajskem so že namestila naše vizualne senzorje ali pa so vsaj prejela vzorce za testiranje,” pojasnjuje. Huang pričakuje, da se bo prodaja vizualnih senzorjev za robotiko v naslednjih treh do petih letih podvojila in postala največji vir prihodkov podjetja. To bi pomenilo, da bi do leta 2030 zabeležilo petkratni do desetkratni skok v skupnih prihodkih.

“Orbbec je v ugodnem položaju, da izkoristi razcvet robotike na Kitajskem, saj je edini domači proizvajalec, specializiran za RGBD (rdeča, zelena, modra, globina) kamere za kompleksne stroje,” pravi Zhou Xinyu, analitik pri družbi Tianfeng Securities iz Wuhana. “Njegovi lokalni tekmeci, kot sta RoboSense Technology iz Shenzhena in Hesai Technology iz Šanghaja, se osredotočajo predvsem na senzorje lidar za samovozeče avtomobile,” dodaja.

V tekmi z ameriškim RealSense

Glavni tekmec, s katerim se mora Huang spopasti, pa je kalifornijsko podjetje RealSense, ki se je julija lani ločilo od ameriškega polprevodniškega velikana Intela in podobno kot Orbbec trdi, da ima več kot 3.000 strank. RealSense navaja, da so med njegovimi strankami Unitree Robotics, eden najbolj znanih proizvajalcev humanoidov na Kitajskem, Boston Dynamics iz Massachusettsa, sicer hčerinsko podjetje južnokorejskega Hyundai Motorja, pa tudi Agility Robotics s sedežem v Oregonu, ki ima podporo Nvidie.

Trdi, da so njegove kamere za globinski vid vgrajene v 60 odstotkih vseh avtonomnih mobilnih robotov na svetu in v 80 odstotkih humanoidov. Orbbec ni želel komentirati trditev RealSensa o tržnem deležu, je pa generalni direktor njegove produktne linije robotskih izdelkov Zhong Len zatrdil, da je med Orbbecovimi strankami več kot tri četrtine vodilnih svetovnih proizvajalcev čistilnih in dostavnih robotov.

Huang pravi, da je Orbbecova vodilna 3D kamera Gemini 435Le (za enako maloprodajno ceno 499 dolarjev) za 30 do 50 odstotkov boljša od RealSensovega vodilnega modela D555, ko gre za natančnost dojemanja globine, celovitost globinske slike in ostrino robov. Vse to pomaga robotu prepoznati predmet, ugotoviti, kako daleč je, in se mu izogniti. Mike Nielsen, podpredsednik za trženje pri podjetju RealSense, priznava, da je zmogljivost kamer obeh konkurentov “mogoče šteti za primerljivo”, vendar je visoka stopnja uporabe senzorjev v humanoidih po njegovem boljši pokazatelj tega, katero podjetje je v prednosti.

“Orbbecove kamere se po tehničnih parametrih lahko kosajo s kamerami RealSensa, saj je kitajsko podjetje šlo skozi več razvojnih ciklov,” pravi Song Zhan, izvršni direktor laboratorija za inteligentno oblikovanje in strojni vid v vladnem inštitutu Shenzhen Institutes of Advanced Technology. “Orbbec proizvaja tudi širšo paleto 3D kamer za robote,” dodaja. “RealSense ima le nekaj modelov. Če zadoščajo potrebam, super, če ne, pa ni veliko drugih možnosti.”

Orbbecove stranke so navdušene nad njegovimi izdelki, saj po njihovem mnenju ponujajo visoko kakovost po razumni ceni. Zhang Qiang, predsednik raziskovalnega odbora pri podjetju X-Humanoid, pravi, da proizvajalci humanoidov dajejo prednost kakovosti slike, stabilnosti delovanja in doslednosti v množični proizvodnji. “Vizualni senzorji podjetja Orbbec so stroškovno učinkoviti in zelo celoviti, poleg tega pa jih podpira močna poprodajna podpora,” pravi.

Orbbec vse senzorje izdela v lastni proizvodnji, od zasnove specializiranih čipov in razvoja algoritmov do končne sestave. Njegovi izdelki so združljivi s programsko opremo Isaac podjetja Nvidia in računalniško platformo Jetson Thor, ki se uporabljata za programiranje robotov; izdelki RealSensa so podobno združljivi). “Na 3D optično merjenje, ki je ključna tehnologija za 3D vizualne senzorje, se osredotočam od leta 2002,” pravi Huang in dodaja, da je razvoj izdelkov, ki imajo zelo malo napak in ponujajo odlično uporabniško izkušnjo ter visoko zanesljivost, nemogoč brez dolgoletnih izkušenj.

Iz akademskega v podjetniški svet

Huang, ki izhaja iz skromnega okolja, ni odraščal z željo, da bi obogatel v tehnološki industriji. Pravi, da njegovo otroštvo ni bilo nič posebnega, saj je oče delal v državni upravi, mama pa je poučevala matematiko in glasbo na srednji šoli. Bil je odličen v fiziki, diplomiral je na Univerzi v Pekingu, pridobil magistrski naziv na Nacionalni univerzi v Singapurju in doktorat na Univerzi City v Hongkongu, vse na področju inženirstva. Postal je raziskovalec in se osredotočil na 3D optične meritve na več inštitutih, med drugim na Singapore-MIT Alliance for Research and Technology in na Politehnični univerzi v Hongkongu.

Sčasoma si je Huang želel več. “V akademskem svetu sem objavljal raziskovalne članke, vendar nisem videl njihove praktične uporabe,” pravi. “Zdaj pišemo raziskovalne članke v tovarni, pišemo jih za industrijo,” dodaja. Med študijem na univerzi je njegovo domišljijo prevzel znanstvenofantastični akcijski film Jaz, robot. Ta film, ki je bil leta 2004 uspešnica v kinematografih, prikazuje svet v letu 2035, v katerem so roboti nekaj povsem vsakdanjega. Za mladega študenta je bila to privlačna vizija prihodnosti.

Leta 2013 si je od štirih prijateljev iz srednje šole izposodil 10 milijonov juanov (1,45 milijona dolarjev) in začel sestavljati proizvodno linijo za 3D vizualne senzorje v tovarni, ki jo je najel v delti Biserne reke. Prehod v podjetništvo pa ni potekal gladko in kmalu se je soočil s težavami z denarnim tokom. Za pomoč je znova zaprosil prijatelje. “Akademsko delo je bilo preprosto. Delal sem na načelih in algoritmih ter uporabil kamere, ki sem jih kupil, da sem izdelal prototip, in to je bilo vse,” pravi Huang. “Toda kot podjetje smo morali vse opraviti sami, od izdelave kalupov do oblikovanja izdelkov. To je bil pravi izziv.”

Preuranjen sen

Podjetnik se je tudi zavedel, da je bil njegov sen o izdelavi robotskih oči prezgoden, saj trg takrat še ni bil dovolj velik. Njegova prva naprava, ki je prišla na trg leta 2015, je bila namenjena 3D-skeniranju, dve leti pozneje pa so ji sledili senzorji za uporabo v biometriji. To mu je pomagalo pridobiti podjetje Ant Group in kitajskega proizvajalca pametnih telefonov Oppo kot stranki.

“Oppo je želel doseči tak uspeh, kot ga je Apple na področju prepoznavanja obrazov in se je odločil za Orbbec,” pripoveduje Huang. Razen ameriškega velikana za pametne telefone, ki svoje tehnologije Face ID ne oddaja drugim, je bil Orbbec takrat namreč edino podjetje, ki je ponujalo napredne senzorje za prepoznavanje obrazov. “Če ste pripravljeni, ko velika tehnološka podjetja naredijo svoj korak, je to vaš trenutek,” pravi Huang. “Če pa čakate, da oni najprej lansirajo svoj izdelek in šele nato začnete z raziskavami in razvojem, ste na isti štartni črti kot vsi drugi.”

Ko je seznam uglednih strank Orbbeca rasel, je to pritegnilo pomembne vlagatelje, kot so MediaTek Ventures, družba za tvegani kapital tajvanskega razvijalca čipov MediaTek, hongkonško investicijsko podjetje SAIF Partners in Ant Group. Sredi leta 2022 je podjetje z uvrstitvijo na tehnološko usmerjeni trg delnic Star v Šanghaju (del šanghajske borze) zbralo 1,2 milijarde juanov, predvsem za razvoj 3D vizualnih senzorjev za pametne domove in robotiko.

Čas je bil ugoden, saj je kmalu za tem dobesedno eksplodirala generativna umetna inteligenca, ki je napovedala velik potencial povezovanja zmogljivosti umetne inteligence z robotsko strojno opremo. Ker so čipi umetne inteligence avtomate naredili pametnejše in bolj sposobne odzivati se na okolje, je Orbbecova ekipa več kot 300 inženirjev podvojila svoja prizadevanja in podjetje je leto kasneje lahko predstavilo specializirane vizualne senzorje za robotiko.

Kot podjetje smo morali vse opraviti sami, od izdelave kalupov do oblikovanja izdelkov. To je bil pravi izziv.

– Howard Huang, Orbbec

Po svež kapital za razvoj naprednejših senzorjev

Danes, ko si prizadeva za večji delež na trgu humanoidov, ima Huang pred seboj veliko dela na tehničnem področju. “Humanoidi ostajajo nerodni, deloma zato, ker 3D kamere niso dovolj izpopolnjene,” pravi Zhang iz podjetja X-Humanoid. “Potrebujejo boljše zmogljivosti zaznavanja globine in sposobnost obdelave različnih svetlobnih pogojev,” pojasnjuje.

V odgovor na to Orbbec prek zasebne izdaje delnic zbira 980 milijonov juanov (143 milijonov dolarjev). Denar bo večinoma namenjen razvoju naprednejših vizualnih senzorjev in algoritmov. Približno 12 odstotkov sredstev pa bo namenjenih širitvi 120.000 kvadratnih metrov velike tovarne v Guangdongu, ki je začela delovati leta 2024.

Poleg proizvodnje senzorjev ima tovarna zmogljivost za sestavljanje okoli 100.000 avtonomnih mobilnih robotov na leto, kar je nova dejavnost, v katero je Huang vstopil leta 2024, po njegovih besedah zaradi povpraševanja strank. V Vietnamu gradijo še eno tovarno, za stranke, ki ciljajo na tuje trge, kot so ZDA, in izkoriščajo nižje ameriške carine na izvoz iz Vietnama.

Huang, ki čuti, da je njegova vizija prihodnosti zdaj na dosegu roke, izžareva navdušenje. “Vedno sem bil optimističen glede robotike, vendar je s prihodom umetne inteligence prihodnost robotike tako neskončna kot zvezde in morje,” pravi.

Avtorica izvirnega članka je Zinnia Lee.