Katera banka je najcenejša? Med prvo in zadnjo precejšnja razlika
Banka Slovenije ugotavlja, da znaša razpon med najdražjo in najcenejšo košarico plačilnih storitev pri slovenskih bankah skoraj 50 evrov.
V letu 2025 je bilo treba za košarico plačilnih storitev, ki odraža plačilne navade tipičnega komitenta, v povprečju odšteti 74,12 evra letno, v redni letni analizi ugotavlja Banka Slovenije (BS). To je malce več kot leto prej, še vedno pa ostaja velik razpon med najcenejšo in najdražjo ponudbo v višini 47,4 evra, so pri centralni banki zapisali v sporočilu za javnost.
Strošek košarice plačilnih storitev se je gibal od najcenejšega paketa Digital pri Intesi San Paolo, ki stane 50,28 evra, do najdražjega osebnega računa pri Deželni banki Slovenije (DBS), ki stane 97,68 evra.
V tokratno primerjavo je Banka Slovenije vključila pakete, ki so na voljo novim in/ali obstoječim komitentom. Ob takšni metodologiji bi povprečni znesek za leto 2024 znašal 70,18 evrov letno. Košarica sicer vključuje vodenje tekočega računa (TRR), vključno z debetno kartico, spletno oziroma mobilno bančništvo, kreditna plačila, direktne obremenitve in dvige gotovine z debetno kartico.
Posamezni paketi lahko vključujejo tudi širši nabor storitev, vendar tega in kvalitativnih razlik v ponudbi (npr. široka mreža lastnih bankomatov) v enostavni primerjavi, ki jo zagotavlja košarica storitev, ni mogoče upoštevati, poudarjajo pri BS. Na spletni strani banke je na voljo pregled celotne paketne ponudbe vseh bank in hranilnic.
V prvih mesecih leta 2026 se nekatere storitve bank še naprej dražijo. Podražitve je z novim letom oziroma v januarju uvedlo sedem bank, ki skupaj obvladujejo štiri petine slovenskega bančnega trga.
Obrestne mere nižje
V primerjavi oglaševanih efektivnih obrestnih mer (EOM) po posameznih bankah in hranilnicah Banka Slovenije ugotavlja, da so bile te lani malce nižje kot v letu 2024. Povprečna oglaševana efektivna obrestna mera v primeru potrošniškega kredita je znašala 6,91 odstotka (v 2024 7,58 odstotka), v primeru stanovanjskega pa 3,38 odstotka (v 2024 3,57 odstotka).
Pri tem ostajajo relativno velike razlike med ponudbami bank. Razlika med najvišjo in najnižjo EOM v primeru povprečnega potrošniškega kredita je znašala 3,6 odstotne točke, v primeru stanovanjskega kredita pa 0,72 odstotne točke. Najcenejša ponudba pri stanovanjskem kreditu je znašala 5,61 odstotka, najdražja pa 9,21 odstotka.
Kot smo pisali, v zadnjih mesecih večina bank znova viša obrestne mere za stanovanjska posojila, efektivne obrestne mere pod tremi odstotki tako ne najdemo več v njihovi ponudbi.
Banka Slovenije je za izračun uporabila povprečne zneske kreditov za leto 2025, kar pomeni 16 tisoč evrov in ročnost štirih let za potrošniške ter 103 tisoč evrov z ročnostjo 17 let za stanovanjske kredite. Pri obeh vrstah kreditov so izbrali nespremenljivo obrestno mero, saj je bilo lani s takšno obrestno mero sklenjenih 99 odstotkov potrošniških in 89 odstotkov stanovanjskih kreditov.
Manjši dobički bank
Banka Slovenije je objavila tudi mesečno informacijo o poslovanju slovenskih bank in hranilnic za lanski december. Ta je pokazala, da so banke leto 2025 zaključile z 991 milijoni evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je dobrih 17 odstotkov manj kot leto prej.
Padec je posledica nižjih obrestnih prihodkov, neobrestni prihodki pa so se nekoliko povečali. Proti koncu leta so se okrepile tudi neto oslabitve in rezervacije.
Donosnost na kapital je znašala 14,4 odstotka, kar je 4,5 odstotne točke manj kot leto prej, a ostaja nad dolgoletnim povprečjem, so še zapisali pri Banki Slovenije.
