Obujeni upi o hidroelektrarni na Savi, ki bi morala biti že zdavnaj zgrajena
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo se je odločilo za nov, že tretji poskus določitve izjeme, ki bi omogočila gradnjo hidroelektrarne Mokrice.
Gradnjo HE Mokrice na spodnji Savi so poskušale začeti številne vlade, a so bile vedno znova neuspešne. Nazadnje je prejšnja vlada Janeza Janše v začetku leta 2022 določila, da pri projektu javna korist proizvodnje elektrike prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave ter dala zeleno luč za začetek gradnje.
Upravno sodišče je nato maja 2023 v tožbi Društva za preučevanje rib Slovenije odločilo v prid pritožnikom, je poročala STA. V društvu, ki kot osnovno poslanstvo navaja varstvo domorodnih vrst rib in njihovih habitatov, so takrat menili, da bi hidroelektrarna “nepopravljivo uničila tekočo reko in biodiverziteto”.
Marca nov poskus?
Podobno se tik pred koncem mandata tega trdega oreha loteva vlada Roberta Goloba. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra je včeraj objavilo javno naznanilo v ponovnem postopku prevlade druge javne koristi proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave za primer izdaje gradbenega dovoljenja za HE Mokrice.
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak pa se je danes skupaj s Kumrom in predstavniki Direkcije RS za vode udeležil sestanka na to temo s predstavniki družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi, ki vodi projekt.
Minister Novak je povedal, da ima ministrstvo “jasno ambicijo” priti do določitve izjeme pri doseganju ciljev s področja stanja voda pri posegu v vode za HE Mokrice. To naj bi se zgodilo “še v tem mandatu”. Javna razprava poteka do 18. marca, torej se izteka le štiri dni pred volitvami.
Z izdajo odločbe o izjemi naj bi ministrstvo še v tem letu zagotovilo podlage za pridobitev gradbenega dovoljenja, je dejal Novak. Dodal je še, da obravnavajo tudi nekatere pobude za projekte poplavne varnosti na tem območju in da se kot najbolj racionalna rešitev kaže v izvajanju protipoplavnih ukrepov v okviru celovitega projekta hidroelektrarne.
Kumer pa je dejal, da odločitev o prevladi vsebuje tudi “obvezne omilitvene in izravnalne ukrepe ter monitoring”, ki jih bo treba izvesti ob morebitni realizaciji projekta, da se zagotovijo naravovarstveni cilji in ohranjanje celovitosti varovanih območij.
Desetletje od zadnjega odprtja
Slovenija je zadnjo hidroelektrarno zgradila leta 2017, in sicer hidroelektrarno Brežice na spodnji Savi. Projekt hidroelektrarne Mokrice vodi družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), ki je v lasti Gen energije. Gre za zadnjo, šesto hidroelektrarno na spodnji Savi.
Po prvotnih načrtih bi morala biti zgrajena že leta 2018, a se je dokončanje projekta zamaknilo zaradi zapletov pri umeščanju v prostor. Izgradnji hidroelektrarn Mokrice nasprotuje zlasti Društvo za preučevanje rib Slovenije, ki je nazadnje aprila 2023 na upravnem sodišču uspešno izpodbijalo sklep vlade Janeza Janše, da pri tem projektu energetski interes prevlada nad naravovarstvenim.
Od takrat na projektu navzven ni bilo videti premikov, čeprav so v HESS trdili, da delajo dalje. “Prizadevamo si za čimprejšnjo izvedbo večnamenskega projekta,” so nam dejali predlani, a navedli, da mora pristojno Kumrovo ministrstvo ponoviti postopek prevlade javne koristi. Kumer je leta 2024 v državnem zboru (DZ) dejal, da bi postopek lahko bil končan do konca tistega leta, a se to ni zgodilo. Razlog ni znan.
Po tem, ko vlada izda sklep in ta postane pravnomočen, mora podjetje dobiti gradbeno dovoljenje. Na vprašanje, za kolikšno naložbo gre, so nam v HESS leta 2024 dejali, da bo nova vrednost, upoštevajoč razmere na trgu, določena po pridobitvi gradbenega dovoljenja.
