Gospodarstveniki o rasti: To je jasen signal, da nekaj ne delamo prav

V GZS poudarjajo, da podatki o nizki gospodarski rasti in predvsem padcu industrijske proizvodnje kažejo na nujno spremembo poslovnega okolja v Sloveniji.
Državni statistični urad Surs je v ponedeljek objavil prvo oceno slovenske gospodarski rasti v zadnjem lanskem četrtletju in celotnem letu 2025. Rast BDP je v zadnjem lanskem četrtletju znašala dva odstotka, v celotnem letu pa 1,1 odstotka (brez vplivov sezone je bila nekoliko nižja, in sicer 0,9 odstotka). Rast je bila najnižja po letu 2020, predvsem zaradi krčenja v začetku leta. Zaostala je tudi za rastjo BDP evrskega območja.
Prejšnji teden so bili objavljeni tudi podatki o vrednosti slovenske industrijske proizvodnje, ki so pokazali, da se je ta lani zmanjšala za 1,8 odstotka. Skrčila se je tudi decembra, in sicer za 1,4 odstotka na mesečni ravni in za 4,1 odstotka na letni ravni. Tudi tu je zaostala za evrskim območjem.
Danes so se na to odzvali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, je izpostavila, da podatki o nizki gospodarski rasti in predvsem skrb vzbujajočem padcu industrijske proizvodnje kažejo na nujno spremembo poslovnega okolja v Sloveniji.
“Da zaostajamo za drugimi državami in celo sosednjo Hrvaško, je jasen signal, da nekaj ne delamo prav. Nepremišljene in nenapovedane dodatne obremenitve države močno otežujejo poslovanje podjetij. Vse te obremenitve v zadnjih dveh letih se kažejo v pomembnem padcu slovenske industrije, celo visoko tehnološko razvite,” je dejala.
Pozvali k davčni razbremenitvi, zmanjšanju birokracije …
“Želim si, da nedavne novice o zapiranju podjetij, zmanjšanju delovnih mest in selitvi funkcij v tujino, zamenjajo novice o novih tujih neposrednih investicijah, rasti in širitvi podjetij v Sloveniji. To je tisto, kar bo našim državljanom prineslo več in bolje plačana delovna mesta ter več prihodkov za razvoj in socialno državo. Če želimo to doseči, moramo v Sloveniji v najkrajšem času davčno razbremeniti zaposlene in podjetja, zmanjšati birokracijo in pohitriti postopke pridobivanja dovoljenj, nato pa sprejeti nov nacionalni načrt gospodarskega razvoja Slovenije,” je navedla Nahtigal.
GZS pripravo slednjega pričakuje od prihodnje vlade, pri čemer navaja, da bi s predlaganimi 88 ukrepi lahko spodbudili izjemen naložbeni potencial v višini dobrih 19 milijard evrov do leta 2035, kar bi povečalo rast BDP za skoraj 50 odstotkov. Ukrepi zajemajo davčno razbremenitev zaposlenih in podjetij, zmanjšanje birokracije in poenostavitev postopkov, boljše okolje za pridobivanje kadrov, konkurenčne cene energije, boljši dostop do virov financiranja razvoja, pospešitev internacionalizacije, spodbude za raziskave in inovacije, pospešitev digitalizacije ter podporo start upom in inovativnim tehnologijam, so našteli v GZS.

Za predvidljivo in razvojno naravnano okolje
Kot je poudarila, je nujna vzpostavitev predvidljivega in razvojno naravnanega poslovnega okolja za podjetja in zaposlene v Sloveniji. “Podjetja in z njimi zaposleni potrebujejo okolje, ki spodbuja rast in razvoj podjetij. Bolj kot so konkurenčna na trgu, lažje pridobivajo posle, s tem pa ustvarjajo dodano vrednost, nova delovna mesta ter lažje zagotavljajo tudi višje plače in nagrajujejo zaposlene,” je navedla Nahtigal.
“V Sloveniji moramo nujno spodbuditi produktivnost in dodano vrednost s tem pa gospodarsko rast. Samo tako bomo ohranili kakovostna delovna mesta, obenem pa vsi skupaj tudi lažje prispevali za zdravstvo, šolstvo, pokojnine in pomoč socialno šibkejšim. Tako ustvarjamo dobrobit za vse ljudi,” je dodala.
Dobički v večjem delu gospodarstva že več let upadajo
V GZS so komentirali še navedbe predstavnikov vlade o “največjih možnih dobičkih v gospodarstvu kadarkoli”. Kot pojasnjujejo v zbornici, so ti visoki zaradi dobičkov v energetiki, financ in farmacije, medtem ko v ostalem delu gospodarstva dobički padajo že od leta 2022.
“Leta 2024 so bili realni dobički celo za osem odstotkov nižji kot leta 2021. Dobički pa so ključni za razvoj podjetij in ohranjanje kakovostnih delovnih mest, saj jih podjetja namenjajo za vlaganja v investicije, raziskave in razvoj, širitev na nove trge ter tudi nagrajevanje zaposlenih,” so še zapisali v sporočilu za javnost.