Evrska industrija se je lani okrepila, slovenska skrčila

Industrijska proizvodnja se je lani v primerjavi z letom 2024 povečala za 1,5 odstotka tako v evrskem območju kot v EU, kaže prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat.

Podatke za Slovenijo je državni statistični urad Surs objavil prejšnji teden. Vrednost industrijske proizvodnje se je lani zmanjšala za 1,8 odstotka. Decembra je na mesečni ravni zabeležila 1,4-odstoten upad, na letni ravni pa 4,1-odstotnega.

Na mesečni ravni upad

Decembra je industrijska proizvodnja v primerjavi z mesecem upadla tako v evrskem območju kot tudi v EU, in sicer za 1,4 odstotka oziroma 0,8 odstotka.

Decembra se je na mesečni ravni industrijska proizvodnja v evrskem območju zmanjšala pri proizvodnji izdelkov za investicije (za 1,9 odstotka), energije (za 0,3 odstotka), netrajnega potrošniškega blaga (za 0,3 odstotka) in vmesnih proizvodov (za 0,1 odstotka). Povečala se je proizvodnja trajnega potrošniškega blaga, in sicer za 0,2 odstotka.

V EU je industrijska proizvodnja v primerjavi z novembrom prav tako najbolj upadla pri proizvodnji izdelkov za investicije (za 1,4 odstotka), zmanjšala se je še pri energiji (za 0,4 odstotka). Večja je bila pri proizvodnji netrajnega potrošniškega blaga (za 0,6 odstotka), trajnega potrošniškega blaga (za 0,5 odstotka) in vmesnih proizvodov (za 0,1 odstotka).

Med članicami, za katere je Eurostat pridobil podatke, je največji padec industrijske proizvodnje na mesečni ravni zabeležila Slovaška (4,9-odstotni upad), sledili sta Nemčija (2,9-odstotni) in Španija (2,6-odstotni). V tej primerjavi je najbolj narasla v Luksemburgu (za 6,4 odstotka), na Švedskem (za 4,4 odstotka) in Malti (za 4,2 odstotka), ugotavlja Eurostat.

Na letni ravni povečanje

V primerjavi z lanskim decembrom se je industrijska proizvodnja v evrskem območju povečala za 1,2 odstotka, v EU pa za 1,4 odstotka.

V evrskem območju je industrijska proizvodnja decembra v primerjavi z decembrom 2024 najbolj upadla pri trajnem potrošniškem blagu (za 2,4 odstotka), prav tako se je zmanjšala proizvodnja netrajnega potrošniškega blaga (za 2,1 odstotka) in energije (za 0,7 odstotka). Povečala se je pri vmesnih proizvodih (za 1,5 odstotka) in proizvodnji izdelkov za investicije (za 4,1 odstotka).

V EU je industrijska proizvodnja medletno najbolj upadla pri proizvodnji netrajnega potrošniškega blaga (za dva odstotka), sledilo je trajno potrošniško blago z 2,4-odstotnim padcem proizvodnje in energija z 1,3-odstotnim padcem. Povečala se je proizvodnja izdelkov za investicije (za 4,5 odstotka) in vmesnih proizvodov (za 1,9 odstotka).

Največji padec je tudi v medletni primerjavi zabeležila Slovaška (8,5-odstotni upad), sledila sta Luksemburg (7,9-odstotni) in Bolgarija (6,8-odstotni). V tej primerjavi je najbolj zrasla industrijska proizvodnja na Poljskem (za 6,9 odstotka), na Švedskem (za 4,8 odstotka) in Hrvaškem (za 4,5 odstotka), še navaja Eurostat.