Slovensko gospodarstvo še naprej okreva

Rast BDP je v zadnjem lanskem četrtletju znašala dva odstotka, so danes objavili na državnem statističnem uradu (Surs), kar pomeni, da se slovensko gospodarstvo postopoma pobira. Spomnimo, v tretjem četrtletju je beležilo 1,7-odstotno rast, v drugem 0,7-odstotno, v prvem pa se je bruto domači proizvod (BDP) skrčil za 0,7 odstotka.

V letu 2025 se je slovensko gospodarstvo v primerjavi z letom prej ohladilo, saj je BDP lani zrasel za 1,1 odstotka (brez vplivov sezone je bila nekoliko nižja, in sicer 0,9 odstotka), v 2024 pa za 1,7 odstotka. Rast je bila najnižja po letu 2020, predvsem zaradi, kot že omenjeno, krčenja v začetku leta. Rast je tudi nižja kot v evrskem območju, saj je to lani beležilo 1,5-odstotno rast BDP, v EU pa 1,6-odstotno.

Pozitiven vpliv zasebnega trošenja

V zadnjem četrtletju lanskega leta se je zasebna potrošnja povečala za tri odstotke. Izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najizraziteje pri storitvah (3,9-odstotna rast). Izdatki za nakupe trajnih proizvodov, kot so denimo avtomobili, so se zvišali za 3,6 odstotka, za poltrajne proizvode, kamor sodijo na primer oblačila in obutev, za 2,9 odstotka in za netrajne proizvode za 0,4 odstotka.

Izdatki države za končno potrošnjo so se povečali za 3,8 odstotka, predvsem zaradi rasti izdatkov za individualne storitve za 6,3 odstotka, so sporočili iz Sursa.

Kot omenjeno, se je bruto domači proizvod letu 2025 po prvi oceni povečal za 1,1 odstotka. K njegovi rasti je pozitivno prispevala domača potrošnja, zrasla je za 2,6 odstotka.

Končna potrošnja se je povečala za 1,7 odstotka. Pri tem so se izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo zvišali za 1,7 odstotka, izdatki države za končno potrošnjo pa za 1,6 odstotka.

Bruto investicije višje

Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12 odstotkov. Največ so k rasti prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za 17,3 odstotka, od tega v stanovanjske zgradbe za 1,6 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 22,7 odstotka.

Na celoletni ravni so bile bruto investicije višje za 5,5 odstotka, od tega bruto investicije v osnovna sredstva za 4,1 odstotka. Med investicijami v osnovna sredstva so se vlaganja v nestanovanjsko gradnjo zvišala za 13,5 odstotka, v stanovanjsko pa znižala za 7,5 odstotka. Investicije v opremo in stroje so ostale na podobni ravni kot predlani, zrasle so za 0,7 odstotka.

Več trgovinske menjave s tujino

V četrtem četrtletju lanskega leta sta se povečala izvoz in uvoz. Izvoz se je povečal za 0,5 odstotka, od tega izvoz blaga za 0,5 odstotka, izvoz storitev pa za 0,3 odstotka. Uvoz se je povečal izraziteje, in sicer za 4,8 odstotka. Uvoz blaga je zrasel za 5,4 odstotka, uvoz storitev pa za 1,6 odstotka. 

Prav tako sta bila uvoz in izvoz višja na letni ravni. Izvoz se je povečal za 0,3 odstotka, uvoz pa za 2,1 odstotka. 

Malenkost višja dodana vrednost

Dodana vrednost je v zadnjem lanskem četrtletju zvišala za 1,8 odstotka. Večina dejavnosti je pozitivno prispevala k rasti skupne dodane vrednosti, najbolj gradbeništvo, ki je beležilo 16,5-odstotno rast. Dodana vrednost se je tako v zadnjem četrtletju kot v celotnem lanskem letu znižala v skupini dejavnosti rudarstvo, predelovalne dejavnosti ter oskrba z elektriko in vodo, in tudi v finančnih in zavarovalniških dejavnostih.

Zaposlenost znova upadla

Skupno je bilo v lanskem zadnjem četrtletju zaposlenih približno 1.103.000 oseb. Podobno kot v prvih treh četrtletjih lanskega leta se je zaposlenost tudi v zadnjem zmanjšala, in sicer za 0,2 odstotka oziroma za 2.700 oseb. Po številu je bil upad največji v predelovalnih dejavnostih, sledila je skupina dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva ter gradbeništvo.

Po drugi strani se je v nekaterih dejavnostih povečala; najizrazitejša rast, za 4.400 oziroma dva odstotka, je bila zaznana v skupini dejavnosti uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva.

Letos krepitev rasti

Pri Banki Slovenije medtem za letos napovedujejo dvoodstotno rast. Pomemben dejavnik rasti BDP bo ostala aktivnost države, neposredno prek naložb, podprtih s koriščenjem sredstev EU, ter posredno prek višanja izdatkov za plače in spodbujanja zasebne potrošnje. “Z izzvenevanjem trgovinske negotovosti pričakujemo tudi nadaljnjo rast zasebnih investicij. Nasprotno bo izvozno povpraševanje še naprej zaostajalo za uvoznim, zato bo prispevek neto menjave s tujino letos ostal negativen,” ocenjujejo pri Banki Slovenije.

Kaj je gnalo inflacijo

Državni statistiki so tudi predstavili podrobne podatke januarske inflacije. Kot je znano, so bile življenjske potrebščine letošnjega januarja v povprečju za 2,6 odstotka dražje kot lanskega, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, torej v evropski primerjavi, pa 2,4 odstotka.

K letni inflaciji so najbolj prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se v enem letu podražile za 4,2 odstotka