Petrol in vlada na bojni nogi: spor se seli na stranišča

Po tem, ko se je minister za delo Luka Mesec odločil za znaten dvig minimalne plače, so iz največjega naftnega trgovca Petrola sporočili, da se bodo njihovi stroški dela izrazito povečali in napovedali preučitev možnosti za selitev dela strateških razvojnih funkcij v podjetju na Hrvaško.

Minister za delo je po tem na družbenih omrežjih objavil video z njihove bencinske črpalke in kritiziral navedbe uprave ter opozoril, da je mesečna plača predsednika uprave Saše Bergerja enaka trem letnim plačam nekoga, ki prejema minimalno plačo, ter da so si lastniki v zadnjih dveh letih izplačali za 170 milijonov evrov dividend.

Posnetek pa se zaključi pred vhodom v plačljivo stranišče, kjer minister za delo s kovancem za en evro v rokah reče: “Dam en evro za stranišče, upam, da bo tudi uprava Petrola našla denar za minimalno plačo.”

Še pred Mescem se je nad plačljivimi stranišči na bencinskih črpalkah lani pritoževal tudi njegov nekdanji strankarski sodelavec Miha Kordiš, ki pred marčevskimi volitvami volivce nagovarja z lastno stranko Mi, socialisti!. “Že od vekomaj mi dviguje pritisk, da večje bencinske črpalke ljudem zaračunavajo za stranišče. Vem, da živimo v kapitalizmu, vendar, a nas morajo obirati čisto na vsakem koraku,” se je pred časom spraševal Kordiš, ki bi podržavil Petrol.

Zakaj so stranišča plačljiva?

Čeprav je jasno, da gre za ministrovo provokacijo, smo naftne trgovce vprašali, kje in zakaj zaračunavajo uporabo stranišč.

Na Petrolu pojasnjujejo, da je uporaba večine njihovih stranišč brezplačna, na določenih pa so uvedli kavcijski sistem. To pomeni, da mora stranka plačati en evro in za to prejme vavčer, ki ga lahko v 60 dneh porabi za nakup enega izdelka na kateremkoli Petrolovem prodajnem mestu ob avtocestah, kjer imajo 38 bencinskih servisov.

“Imetnikom Petrolovih kartic in osebam z invalidnostjo je vstop v sanitarije omogočen brez kavcije, v letu 2025 smo omogočili vstop tudi s telefonom, in sicer z aplikacijo Petrol GO,” še dodajo pri največjem naftnem trgovcu.

Kavcijski sistem so uvedli že pred 13 leti. Takrat je moral uporabnik plačati pol evra.

Na koliko od skupno 317 črpalkah so uvedli kavcijski sistem, na Petrolu ne razkrivajo. Prav tako so poslovna skrivnost prihodki iz omenjenega sistema, kot tudi stroški vzdrževanja in čiščenja sanitarij.

Podoben sistem tudi na drugih črpalkah

Madžarski Mol, ki v Sloveniji nastopa tudi z blagovno znamko Ina (del njihove skupine), ima pri nas 133 bencinskih servisov, od tega je 18 servisov ob avtocesti plačljivih. Tudi njihov sistem je kavcijski, kupon je unovčljiv 60 dni. Sistem so uvedli pred štirimi leti.

“Stroški vzdrževanja toaletnih prostorov so na avtocestnih servisih seveda višji in to je tudi razlog, da je njihova uporaba plačljiva. S plačljivo storitvijo uporabe toaletnih prostorov si prizadevamo to storitev na naših avtocestnih bencinskih servisih, na katerih je frekvenca strank velika, dodatno izboljšati,” pravijo na Molu, ki ima pri nas četrtinski tržni delež.

Pri tretjem največjem naftnem trgovcu Shellu so plačljiv sistem na dveh servisih, Žalec in Fram, uvedli lani.

“Razlog je izjemno preprosto razumljiv – ti lokaciji sta zaradi bližine avtoceste in velike frekventnosti med najbolj obremenjenimi v Sloveniji. Na obeh servisih beležimo zelo velik tranzit, še posebej na Framu, kjer poleg osebnih vozil prihaja veliko avtobusov in tovornih vozil. Zaradi tega je obiskanost sanitarij izjemno visoka, kar pomeni tudi bistveno višje stroške vzdrževanja, čiščenja in zagotavljanja higienskih potrošnih materialov,” so pojasnili. Ob tem dodajajo, da uvedba plačila za stranišča ne prinaša dobička, temveč se porablja izključno za kritje stroškov čiščenja in vzdrževanja sanitarij.

Uporaba je še vedno brezplačna, če stranka opravi nakup v višini treh evrov, so navedli.

Plačljiva stranišča tudi po evropskih bencinskih črpalkah niso nič nenavadnega, običajno se zneski za uporabo gibljejo med pol in enim evrom.

Napetosti, ki občasno pljusknejo v javnost

Ministrove pripombe glede stranišč so le nadaljevanje napetosti med vladnimi predstavniki in Petrolom, ki trajajo že praktično ves mandat. Za Petrol je moteča vladna regulacija cen naftnih goriv, ki je po mnenju trgovca že dolgo časa neupravičena. Očitek Petrola je, da vlada z argumentom varovanja kupne moči stiska trgovske marže, s spremembo katerih pa lahko v resnici le malo vpliva na končno ceno goriva (marža namreč znaša okoli 10 centov). Več kot dve tretjini končne cene na drugi strani pomenijo dajatve, v katere pa država nerada poseže.

Kot smo večkrat pisali, dobri poznavalci dogajanja vladno zaostrovanje marž pripisujejo boju za obvladovanje delno državnega Petrola, kjer je vlada že pred časom izgubila upravljavski vpliv.

Vse to povzroča trenja, ki občasno pljusknejo tudi v javnost. Poleti 2024 je Petrol tako na črpalkah izvedel kampanjo, v kateri je z napisi na ročkah za točenje goriva opozarjal, kolikšen del prodajne cene litra goriva ostane Petrolu in koliko gre državi.

Lani pa je ob eni od sprememb uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov, s katero vlada določa marže naftnih trgovcev, za nekaj časa zaprl štiri bencinske servise, dva pa za stalno. Takrat je načrtoval tudi enourno zaprtje vseh servisov po državi, vendar si je zadnji hip premislil.

Spor se je že pred časom preselil tudi na sodišče. Trgovec je vložil dva zahtevka za povračilo škode zaradi regulacije cen naftnih derivatov; eden je po zadnjih dostopnih informacijah na državnem odvetništvu, drugi pa na sodišču. Trgovec od države skupno zahteva 175,5 milijona evrov.