Nepremičnine na Hrvaškem niso več tako vroče, ohladili so se tudi Slovenci
Število sklenjenih pogodb se je na letni ravni zmanjšalo za 13 odstotkov, Slovenci pa so kupili za četrtino manj nepremičnin kot leto pred tem.
Hrvaški nepremičninski trg je lani občutno izgubil zagon. Skupno je bilo realiziranih 117.359 kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, kar je 13,2 odstotka manj kot leto prej, ko je bilo sklenjenih 135.188 transakcij, kažejo podatki informacijskega sistema hrvaške davčne uprave.
Največji padec je bil zabeležen v Primorsko-goranski županiji, kjer se je število transakcij zmanjšalo kar za tretjino. Lani je bilo tam registriranih 9.937 kupoprodaj, leto prej pa 14.574.
Zagreb ostaja največji trg, a z manj posli
Po absolutnem številu transakcij še naprej vodi mesto Zagreb, kjer je bilo v letu 2025 sklenjenih 16.565 poslov, kar je 10,6 odstotka manj kot leto prej.
V Istrski županiji je bilo realiziranih 9.804 transakcij, kar pomeni 16,5-odstotni padec v primerjavi z letom 2024. Sledi Splitsko-dalmatinska županija z 8.387 prodajami.
Redke izjeme: kje je trg vendarle zrasel
Kljub splošnemu ohlajanju je nekaj županij zabeležilo rast števila transakcij. V Zadrski županiji je bilo lani sklejenih za desetino več pogodb kot lani, v Varaždinski županiji pa je bila rast 12,9 odstotna.
Na hrvaški davčni upravi ob tem opozarjajo, da podatki zajemajo le kupoprodaje, pri katerih je bil izveden postopek ugotavljanja davčne osnove, in ne celotnega trga.
Največji padec pri stanovanjih in hišah
Podrobnejši pogled po vrstah nepremičnin kaže, da se je trg ohladil skoraj v vseh segmentih. S kmetijskimi zemljišči je bilo za 12 odstotkov manj prodaj, z zazidljivimi zemljišči 14,4 odstotka manj in s stanovanji in apartmaji 15,4 odstotka manj prodaj.
Posebna kategorija, ki zajema več različnih nepremičnin v enem poslu (na primer hiša z dvoriščem, stanovanje z garažo ali kombinacija kmetijskega in gradbenega zemljišča), je lani zabeležila 34.185 transakcij, kar je 11,3 odstotka manj kot leto prej.
Slovenci najaktivnejši tuji kupci
Med tujimi kupci so bili lani na Hrvaškem najbolj aktivni Slovenci, ki so kupili 2.569 nepremičnin. Na drugem mestu so bili Nemci s 1.963 kupljenimi nepremičninami, kažejo podatki hrvaške davčne uprave.
Slovenci so v primerjavi z letom 2024 kupili za četrtino manj nepremičnin.
