GZS svari: Okoli 16 tisoč podjetij s 66 tisoč zaposlenimi pred težko odločitvijo

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je zaradi problematike naraščajočih stroškov dela, vedno večjih obremenitev, ki naj bi zmanjševale konkurenčnost slovenskih podjetij, sklicala izredno sejo upravnega odbora. Tega sestavlja prek 20 direktorjev podjetij in cehovskih združenj (poimenski seznam spodaj).

“Praktično ni člana upravnega odbora, ki ne bi bil zgrožen nad tem, kako se rokohitrsko pri nas lahko v treh ali štirih mesecih pred koncem leta zamaje plačni model ali zakon o delovnih razmerjih. Tega praktično nimamo več, saj so ga z ukrepi, predvolilnimi bonbončki, porušili,” je na novinarski konferenci po seji dejala generalna direktorica zbornice Vesna Nahtigal.

Naše izvozno gospodarstvo deluje v mednarodni konkurenci, razmere se hitro spreminjajo, nekje zaostrujejo, podjetja poskušajo ukrepati in povečati produktivnosti, a to se vedno ne da, je dejala Nahtigal. “Vlada nam je pri nekaterih ukrepih prišla naproti, a na drugi strani uvedla dodatne obremenitve, ki imajo dolgoročne posledice in s katerimi podjetjem zateguje zanko okoli vratu. In naj nam bo jasno: višjih plač in regresov ni podarila vlada, ustvarili so jih zaposleni v podjetjih s svojim delom.”

“Dobiček je gorivo za razvoj”

Vladi je očitala, da je ukrepe sprejemala brez dialoga, celovite presoje dolgoročnih posledic za ljudi, “za katere sicer politika pravi, da so v središču njenih skrbi”. Poudarila je, da si vsi želimo višjih plač, da je dvig minimalne plače morda dobronameren ukrep, a “z zelo nevarnimi posledicami”.

Neodgovorno je državljane razveseljevati z všečnimi ukrepi, ki pa dolgoročno ogrozijo njihovo delovno mesto, meni Nahtigal. Ob rob očitkov politike, da so dobički visoki, je dejala, da se za pretežni del gospodarstva – z izjemo bank, energetike, zavarovalnic in farmacije – dobički od 2022 znižujejo.

Pri tem je poudarila, da je za podjetja dobiček nujen. “Dobiček ni presežek za prosto porabo, temveč gorivo za razvoj, dolgoročno preživetje podjetij in seveda tudi delovnih mest. Zaradi dodatnih obremenitev bodo podjetja imela manj za modernizacijo in širitev proizvodnje, raziskave in razvoj, širitev na nove trge, odplačilo dolgov, nagrajevanje zaposlenih in lastnikov”, je pojasnila.   

“Neodgovorno in nedržavotvorno je državljane kratkoročno razveseljevati z všečnimi ukrepi, ki dolgoročno ogrožajo obstoj podjetij in prav delovna mesta teh istih državljanov.”

Vesna Nahtigal, GZS

Rekorden delež ustvarjenega gre za strošek dela

Stroški dela za prejemnika minimalne plače so se po oceni GZS samo v zadnjem polletju dvignili za več kot 22 odstotkov, delež stroškov dela v dodani vrednosti je na rekordni ravni. Šef Analitike GZS Bojan Ivanc je povedal, da naj bi znašal okoli 63 odstotkov, kar je več od dolgoročnega povprečja, ki je okoli 60 odstotkov.

Ker plače rastejo hitreje od produktivnosti, morajo podjetja zato dražiti, če lahko, ali zmanjševati naložbe. Tista, ki dviga ne morejo prenesti v cene, pa so pred težkimi odločitvami o zmanjševanju obsega dejavnosti, selitve dejavnosti v tujino ali zapiranja podjetja, je poudarila Nahtigal.

Po oceni GZS je tovrstnim pritiskom izpostavljenih 16 tisoč podjetij s 66 tisoč delovnimi mesti. “To niso abstraktne številke. To so konkretna podjetja, za njimi so ljudje, njihovi domači,” je opozorila Nahtigal. Gre za podjetja, v katerih je dodana vrednost nižja od stroškov dela zaposlenega z minimalno plačo (29 tisoč evrov) in ki so že v 2024 imela negativno EBITDA. Če bi 16-odstotni dvig minimalne plače prelili v 16-odstotni dvig mase plač, bi to v težave pahnilo še nadaljnjih 35 tisoč zaposlenih.

Po pojasnilih GZS bodo imela problem podjetja z visokim deležem stroška dela, padajočo prodajo, tista z nizko močjo prelivanja višjega stroška dela v cene (to je težava predvsem za podjetja, ki konkurirajo na tujih trgih).

Dolgoročni učinki

Ivanc je spomnil, da je absolutno gledano naš dvig minimalne plače največji v EU.

Kot je dejal, zgodovinski podatki kažejo, da lahko podjetja v kratkem času produktivnost dvignejo za dva do štiri odstotke, nikakor pa za 20 odstotkov, za kolikor so se dvignili stroški dela.

“Tukaj ne gre za problem enega ali dveh podjetij, ki bosta morda omejili poslovanje v Sloveniji, ampak tudi o učinku na dolgi rok. Ker nimamo svoje valute, so edini in ključni dejavnik naše konkurenčnosti stroški dela”, je dejal Ivanc. Izziv bomo po njegovi oceni plačali v obliki nižjega obsega izvoza in industrijske proizvodnje.

Meni, da se bo dvig stroška dela prelil tudi v višje cene nekaterih izdelkov in storitev.

O romantičnih pogledih

Pogled, da minimalna plača pospešuje prestrukturiranje gospodarstva v smeri višje dodane vrednosti, je Ivanc označil za “romantičen”.

Spomnimo, državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je nedavno za Mladino dejal, da študije različnih institucij kažejo, da “pod določenimi pogoji zvišanje minimalne plače z nekajletnim odlogom vodi v višjo produktivnost gospodarstva, saj se to vse manj zanaša na poceni roke in zato več vlaga v usposabljanje, avtomatizacijo.”

“Nekatere panoge bodo morda res stimulirane, velik del gospodarstva, predvsem podjetja v delovno intenzivnih panogah, pa bodo kratkoročno imela velike težave in verjetno zmanjšala investicije,” meni Ivanc, “S tem slabimo prihodnje gibanje produktivnosti, pripravljenost podjetij za financiranje raziskav in razvoja, za širjenje na nove trge. Zadolžena bodo morda imela tudi težave z upniki, ki lahko zahtevajo dozavarovanje ali dvignejo obrestno mero.”

Opozoril je še na to, da je polovica velikih podjetij pri nas v lasti velikih multinacionalk, ki imajo proizvodnjo drugje in lahko relativno hitro projekte prerazporedijo v druge države ali prezaposlijo ljudi. To lahko zmanjša dolgoročno rast plač in potencial proizvodnje pri nas, je dejal.

“Prejemnik minimalne plače dobi v Sloveniji v povprečju 1.500 evrov, ne 1.000 evrov, in to brez upoštevanja dodatkov.”

Bojan Ivanc, Analitika GZS

Ne tisoč evrov, najnižja plača je 1.500 evrov

Ivanc je pokazal še primerjavo med povprečno plačo, ki je pri nas trenutno pri okoli 2.500 evrov bruto, in minimalno plačo, ki se letos dviguje na 1. 481 evrov bruto. Čeprav je razlika med bruto zneskoma okoli 44 odstotkov, je pri neto izplačilu razlika manjša. Poleg tega oba dobita enak letni in zimski regres ter povračilo za malico in prevoz. Pod črto prejemnik minimalne plače dobi le 30 odstotkov manj kot prejemnik povprečne plače.

“Prejemnik minimalne plače dobi v Sloveniji v povprečju 1.500 evrov, ne 1.000 evrov, in to brez upoštevanja dodatkov,” je dejal Ivanc.

Kdo sedi v upravnem odboru GZS
Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS
Antonija Božič Cerar, predsednica Sveta delavcev GZS

Albert Kekec, Dorssen IMS
Aleksander Mervar, Eles
Aleksander Štefanac, računovodsko podjetje Facta
Andrej Poklič, GKN Driveline Slovenija
Andrej Prebil, Sava Turizem
Bogdan Božac, Lumar IG
Borut Fakin, Vinakoper
Borut Potočnik, BPMC
Boštjan Jerončič, Incom
Boštjan Paradiž, Vabo
Boštjan Strmčnik, Aeterma
Branko Lotrič, B&B
Branko Potočnik, Insa
Čedomir Bojanić, Fining
Damjan Pintar, Dandi
David Bratož, Krka
Denis Jahić, AquafilSLO
Goran Petek, Izoterm Plama
Gorazd Pfeifer, NEK
Igor Zorko, ZZI
Izidor Krivec, Celjske mesnine
Iztok Bricl, Gospodarsko razstavišče
Janez Miš, Miš
Janez Rebec, Pivka perutninarstvo
Janko Širec, Komunala Ptuj
Kristjan Mugerli, Kolektor CGP
Leopold Povše, Radeče papir nova
Maja Čibej, Beti
Marko Drobnič, Talum
Matjaž Čemažar, Domel Holding
Miha Bobič, Danfoss Trata
Mojca Šimnic Šolinc, Tosama
Monika Malgaj, Avtohiša Malgaj
Peter Polanič, Panvita
Rajko Djordević, VTV Studio
Stanislava Zadravec Caprirolo, Združenje bank Slovenije
Tadej Pfajfar, LUZ
Vladimir Pogač, Turna
Žiga Vavpotič, Bora partners

“Neizogibne” podražitve, zmanjšanje naložb …

Med najbolj prizadetimi dejavnostmi zaradi letošnjega visokega dviga minimalne plače so socialno varstvo, proizvodnja usnjenih izdelkov, zaposlovalne dejavnosti, varovanje in poizvedovanje, poštno in kurirsko dejavnost, zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode, dejavnost oskrbe stavb in okolice, dejavnost strežbe jedi in pijač, druge storitvene dejavnosti, specializirana gradbena dela in proizvodnjo pohištva.

“Nenadni, obsežni posegi vlade po nepotrebnem ustvarjajo nestabilno okolje, nesorazmerno in hipno dvigujejo stroške dela ter s tem ogrožajo delovna mesta, zlasti v branžah, ki so v zadnjem obdobju pod močnimi konkurenčnimi in stroškovnimi pritiski, kot je na primer avtomobilska industrija, ter med malimi in srednje velikimi podjetji, ki se soočajo z izzivi hitrega tehnološkega napredka,« je razmere v panogi komentiral Aleš Bizjak, direktor Združenja kovinske industrije pri GZS.

Direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS Igor Milavec je dejal, da lesnopredelovalna podjetja napovedujejo odpuščanja, selitev v tujine, zaprtje, predvsem pa močno zmanjšanje naložb.

Predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije Janko Širec pa je opozoril, da se bo rast stroškov dela “neizogibno” odrazila tudi v višjih cenah komunalnih storitev. “Gre za izrazito delovno intenzivno dejavnost, kjer stroški dela predstavljajo več kot 40 odstotkov skupnih stroškov. Komunalna podjetja zato višjih obremenitev ne morejo pokriti sama, temveč jih prenašajo v cene storitev. Oskrba s pitno vodo, ravnanje z odpadki ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda, pogrebna služba ter urejanje in čiščenje javnih površin se morajo izvajati neprekinjeno, zato zmanjševanje števila zaposlenih ni realno. Ključno je pravočasno prilagajanje cen, saj bi v nasprotnem primeru nastali visoki poračuni za nazaj, ki bi bili za uporabnike še bolj obremenjujoči,” je dejal.

Pismo premierju

Predsednik združenja evropskih podjetij BusinessEurope Fredrik Persson in predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Marjan Trobiš pa sta, kot so danes sporočili iz ZDA, predsedniku vlade Robertu Golobu poslala pismo, v katerem sta pozvala k ukrepanju za zagotovitev konkurenčnosti Evrope. Evropsko in lokalna združenja tovrstna pisma pošiljajo vladam vseh evropskih držav.

V pismu slovenski vladi je kot prioriteta za Slovenijo izpostavljen poziv k zmanjševanju regulatornih ovir, ki da zavirajo razvoj slovenskega in evropskega enotnega trga. Persson in Trobiš opozarjata predvsem na regulacijo, ki ovira mobilnost delavcev ter otežuje izdajo dovoljenj gospodarskim družbam. Pozivajo tudi k ukrepom za zniževanje cen energentov ob hkratnem upoštevanju ciljev razogljičenja. “V okviru obvladovanja geopolitičnih tveganj opozarjata na nujno liberalizacijo in stabilnost tarifnih sistemov ter izkoriščanje obstoječih mednarodnih dogovorov Mercosur ter prihajajočih z Indijo, Mehiko in Indonezijo,” so navedli.

Vodji združenj pozivata tudi k hitrejšemu uvajanju že sprejetih ukrepov na področju tehnološkega razvoja, predvsem s povečanjem sredstev za program Obzorje. Hkrati poudarjata nujnost sproščanja dostopa do kapitalskih trgov ter zmanjševanja ovir za tuje investicije.

Pozivata tudi k poenostavitvi zakonodaje na ravni EU na področju dela, pri čemer izpostavljata direktivo o transparentnosti plač, in izpostavljata dogovor, da se mora najmanj polovico sredstev Evropskega socialnega sklada (ESF+) usmeriti v razvoj veščin.