Januarja presežek v državnem proračunu, a nižji kot zadnjih nekaj let

Državni proračun je januarja po predhodnih podatkih zabeležil 1,3 milijarde evrov odhodkov in prihodkov. Odhodki so bili januarja za 27 odstotkov višji od primerljivega obdobja lani, prihodki pa za 9,2 odstotka, poroča STA. Proračun je bil izravnan oz. je zabeležil 14 milijonov evrov presežka, so danes sporočili iz ministrstva za finance, medtem ko je Fiskalni svet opozoril, da je januarski presežek najnižji v zadnjih nekaj letih.

Država je za transferje posameznikom in gospodinjstvom januarja zagotovila 184 milijonov evrov, kar je 13,4 odstotka več kot januarja lani. “Več sredstev smo namenili za družinske prejemke in starševska nadomestila ter socialne transferje, predvsem za izvajanje osebne asistence,” so pojasnili v ministrstvu.

V sklada socialnega zavarovanja, zavoda za zdravstveno zavarovanje ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je proračun prispeval 126 milijonov evrov ali 9,8 odstotka več. Največji del proračunskega transferja v višini 110 milijonov evrov je odpadlo na pokojninsko blagajno, kaj je bilo 8,6 odstotka več. “Zvišanje je posledica uskladitve pokojnin v letu 2025 ter dviga določenih kategorij pokojnin in drugih ugodnosti, ki so začele veljati z januarjem letos kot del pokojninske reforme,” so navedli.

Višji odhodki v vseh postavkah

Za subvencije so namenili 124 milijonov evrov, kar je 59,8 odstotka več kot januarja lani, predvsem zaradi višjih neposrednih plačil v kmetijstvu.

Odhodki za investicije so dosegli 81 milijonov evrov oz. 3,4 odstotka več kot januarja lani. “Vlagali smo v vojaško opremo, gradnjo in vzdrževanje cest, železniško infrastrukturo in zdravstvo,” so zapisali v ministrstvu.

Tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb, ki niso posredni proračunski uporabniki, so znašala 54 milijonov evrov ali 69,6 odstotka več. “Za izvajanje gospodarske javne službe v linijskem prometu smo namenili več sredstev, manj pa za nadomestila Termoelektrarni Šoštanj za izvajanje gospodarske javne službe na podlagi zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga,” so povzeli.

Za stroške dela v javnem sektorju so namenili 416 milijonov evrov, kar je 14 odstotkov več kot leto prej. Rast je v večji meri posledica napredovanj in plačne reforme.

Več pobranih davkov, manj trošarin

Na strani proračunskih prihodkov so davčni prihodki januarja dosegli 1,2 milijarde evrov oz. 4,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Z davkom na dodano vrednost so zbrali 600 milijonov evrov, kar je 10,7 odstotka več. Prilivi iz dohodnine so se zvišali 15,7 odstotka na 195 milijonov evrov.

Prihodki od trošarin so januarja znašali 133 milijonov evrov, kar je bilo tri odstotke manj kot v enakem obdobju lani. S trošarinami od energentov in električne energije ter trošarinami od tobaka so zbrali manj sredstev, s trošarinami od alkohola pa malenkost več.

Z davkom od dohodkov pravnih oseb so januarja zbrali 130 milijonov evrov ali 4,4 odstotka manj kot januarja lani. “Upad je posledica predčasnih vplačil mesečnih akontacij za januar, ki so bila izvedena že decembra lani,” so še navedli v ministrstvu za finance.

Nižji presežek kot v preteklih letih

Proračunski presežek je bil minuli mesec s 14 milijoni evrov najnižji januarski v zadnjih nekaj letih. Prihodki so se povečali trikrat počasneje kot odhodki, visoka rast slednjih pa je posledica tekoče porabe in odvajanja v proračunske sklade, opozarja fiskalni svet. Lani je bil delež odhodkov za pokojnine najvišji v zadnjih petih letih, dodaja.

“Prihodki so se povečali trikrat počasneje kot odhodki. Visoko rast slednjih sta napajali krepitev tekoče porabe, predvsem povečanje subvencij in stroškov dela, ki je izhajala iz ukrepov ekonomske politike, in odvajanje sredstev v proračunske sklade,” so pojasnili.

Tudi na povečanje odhodkov preostalih treh blagajn javnega financiranja so lani po njihovih navedbah vplivali ukrepi ekonomske politike, predvsem plačna in pokojninska reforma. Povečevanje transferjev iz državnega proračuna v sklade socialnega zavarovanja medtem opozarja na težave pri njihovem lastnem financiranju, so izpostavili.

Povečani odlivi v zdravstveno in pokojninsko blagajno

Kot so še pojasnili, se v zadnjih letih povečuje zlasti obseg transferja v zdravstveno blagajno. Sprejeti finančni načrt Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za letos predvideva izravnan saldo obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar temelji na obsežnih učinkih načrtovanih ukrepov. Če se ti učinki ne bodo uresničili, bi utegnil biti primanjkljaj zdravstvene blagajne največji doslej, so podčrtali.

Zapisali so še, da so se odhodki za pokojnine lani povečali hitreje od nominalnega bruto domačega proizvoda (BDP), njihov delež, izražen v BDP, pa je z 10,2 odstotka dosegel najvišjo raven v zadnjih petih letih. K rasti odhodkov pokojninske blagajne je znatneje prispevala uvedba zimskega dodatka, so pristavili.

Dotaknili so se še primanjkljaja občin, ki se je v letu 2025 znižal na 0,2 odstotka BDP. Transfer iz državnega proračuna se je znova povečal, tudi zaradi uvedbe dodatnih sredstev za zmanjševanje razlik med občinami, še piše STA.