Ko se podeželje na izplača več: kako zajeziti zapiranje bank in pošt

V mali občini Makole na Štajerskem bodo konec marca ostali brez edinega bankomata, katerega lastnica je OTP banka. Štajerski val je poročal, da bosta za prebivalce od začetka aprila najbližja bankomata na Bregu pri Majšperku in v Poljčanah, oba oddaljena približno deset kilometrov.

“Predstavniki OTP banke so nam na sestanku pojasnili, da se jim bankomat, ki stoji poleg trgovine, ne izplača. Dvigov ni dovolj, stroški so previsoki,” nam je razloge pojasnil župan Franc Majcen, ki pravi, da ima občina zvezane roke. V banki so nam medtem pojasnili, da so spremembe v bančni mreži posledica predlanske združitve bank SKB in NKBM v OTP banko, čemur je sledila temeljita analiza in zdaj optimizacija poslovne mreže.

Tudi pogodbena pošta v občini Makole ima od lanskega februarja prepolovljen delovni čas in je odprta po štiri ure dnevno ali 20 ur tedensko.

Kot pravi župan Majcen, občani seveda nad dogajanjem niso navdušeni, a na drugi strani je za ponudnike lokacija poslovno nevzdržna, saj je premalo prometa. “Ljudje danes plačujejo s karticami, veliko naših občanov dela drugje in različne storitve koristijo v kraju zaposlitve. Dejstvo pa je, da z ugašanjem osnovne infrastrukture tudi občina izgublja obliko,” sklene.

Zapiranje, a tudi krajšanje delovnega časa

Dogajanje ni omejeno na malo občino na obrobju Haloz.

V Banki Slovenije ugotavljajo, da se ob pospešeni digitalizaciji in krepitvi elektronskega plačevanja gotovinska infrastruktura v naši državi krči že zadnjih 15 let. V letih po uvedbi evra smo imeli v Sloveniji največ bankomatov, številka je segla do 1.845, konec tretjega četrtletja lani jih je bilo še 1.353. Število bančnih poslovalnic se je od takrat skrčilo s 700 na današnjih 375.

Pošta je leta 2007 imela 556 pošt s 1.345 poštnimi okenci, danes ima skupno 450 poslovalnic in pogodbenih pošt ter še 25 premičnih pošt, ki običajno poslujejo v vozilu. Za razliko od bank Pošti Slovenije regulator določa minimalno pokritost: za 95 odstotkov prebivalcev Slovenije zračna razdalja do najbližje pošte ali pogodbene pošte ne sme presegati 4,5 kilometra.

Bolj stabilno je število Petrolovih črpalk: leta 2007 jih je bilo 318, prav toliko jih je danes. Vsi naftnitrgovci skupaj imajo danes okoli 530 črpalk. A nobeno zaprtje bančne poslovalnice ni razburilo toliko kot lanska odločitev Petrola, da za stalno zapre dve črpalki, še štiri pa začasno. Takrat je podjetje postreglo s podatkom, da naj bi bilo na meji vzdržnega poslovanja 30 črpalk.

Čeprav je Petrol zatrjeval, da je zapiranje črpalk poslovna odločitev, najbrž ni nepomembno, da je do tega prišlo v času zaostrovanj med podjetjem in vlado Roberta Goloba glede regulacije cen goriv. Prav včeraj pa je uprava Petrola napovedala “dodatne ukrepe za racionalizacijo in optimizacijo poslovanja”, ki naj bi bili zdaj potrebni zaradi nesorazmernega dviga minimalne plače. Ali lahko to vpliva tudi na strukturo mreže črpalk, za zdaj še ni znano.

Dodajmo še, da je Petrol v zadnjih letih na marsikateri lokaciji skrajšal delovni čas črpalk, kar se bolj občuti zunaj mest, saj so alternative praviloma bolj oddaljene. Kot je v intervjuju za Forbes Slovenija pred časom dejal predsednik uprave Petrola Sašo Berger, odpiralni čas prilagajajo razpoložljivosti kadra. “Vedno pa skrbimo, da je blizu zaprte črpalke alternativa. Kot del kritične infrastrukture smo dolžni zagotavljati preskrbo z gorivi,” je zagotovil.

Subvencionirajo bankomat

Z zapiranjem poslovalnic je lahko manj mobilnim prebivalcem, denimo starejšim, gibalno oviranim, socialno šibkejšim, ki nimajo avta, okrnjen tudi dostop do najbolj osnovnih dobrin. S krčenjem mreže bankomatov denimo dostop do gotovine.

Pri tem pa krčenje mreže ni omejeno le na male podeželske občine, kjer bankomati ob nekaj deset dvigih mesečno niso upravičeni. V občini Logatec imajo šest bankomatov, pri čemer občina dva subvencionira. Prvega v Rovtah, majhnem zaselku okoli 10 kilometrov iz centra mesta, ki je lani izgubil tudi Petrolovo črpalko. Le s subvencijami pa ohranjajo tudi bankomat v zgornjem Logatcu, ki je del mesta Logatec z okoli 10 tisoč prebivalci.

Pošta zadnjih pet let ni krčila logaške mreže; ima eno, osrednjo pošto v Logatcu, pogodbeno pošto v Sparovi trgovini v Rovtah in premično pošto (v vozilu), ki pokriva Hotedršico.

Tudi NLB je konec lanskega leta zaprla poslovalnici v Šoštanju in Hrastniku (obe občini imata po okoli devet tisoč prebivalcev). “Na sestanku sem predstavnici banke vprašal, kako je mogoče, da v času zelo velikih dobičkov NLB zapira poslovalnico pri nas. Odgovor je bil racionalizacija poslovanja (berimo maksimizacija dobička in premajhna izplačila že tako astronomskih nagrad članom uprave banke), ki se ne ozira na kakovost storitve, ki jo svojim komitentom banke ponujajo. Med drugim je bilo izpostavljeno, da je v poslovalnici drastično padlo plačevanje položnic (ki se je preselilo na spletne banke, bankomate in tudi v Mercator), drastično je padlo tudi število kreditov,” je na družbenem omrežju zapisal jezni hrastniški župan Marko Funkl.

“Banka, ki jo je v preteklosti z zajetnim finančnim svežnjem pred propadom in slabimi odločitvami reševala država z davkoplačevalskim denarjem, je sprejela odločitev, ki bo še naprej omogočala centralizacijo naše države in neskladen regionalni razvoj.”

Sprememba navad in neizprosne številke

V NLB pravijo, da so najpogostejši razlog za take odločitve spremembe navad uporabnikov. “Danes denimo že več kot 65 odstotkov naših strank v Sloveniji aktivno uporablja digitalne kanale, predvsem digitalno banko Klik, zato velik del strank klasičnih poslovalnic niti ne obiskuje več,” pravijo.

“Krepko” se znižuje tudi število transakcij na bankomatih, ki jih, kot pravijo, kljub temu ohranjajo tudi na območjih, ki so bolj oddaljena od večjih središč. “Pri tem ne upoštevamo zgolj kriterija ekonomske upravičenosti, ampak tudi dostopnosti,” pravijo.

NLB ima danes 500 bankomatov in 68 poslovalnic. Po zgoraj omenjenem zaprtju dveh poslovalnic v Zasavju so v zadnjem času odprli dve novi, v Domžalah in v Mariboru, v kratkem odpirajo še poslovalnici na Brezovici in v Radovljici. Poleg tega imajo mobilno banko, ki po njihovih navedbah redno obiskuje bolj odročne kraje po državi in ima vse funkcionalnosti klasične poslovalnice – nudi od plačila položnic in sklenitve hipotekarnega kredita do varčevanja v NLB Skladih.

Velik del strank klasičnih poslovalnic niti ne obiskuje več (…), krepko se znižuje tudi število transakcij na bankomatih.

NLB

Tudi na Pošti so ob zadnji spremembi delovnega časa, ko so 111 poštam po državi skrajšali delovni čas, kot razlog navajali, da uporabniki poštnih storitev zaradi naraščanja digitalne pismenosti vse manj obiskujejo poslovalnice.

Pravijo, da v zadnjih dveh letih niso zaprli nobene poslovalnice. Kot že omenjeno, jim to otežuje tudi regulator, ki za vsako zaprtje terja analizo razlogov in posledic. Pa vendar so krčili mrežo s krajšanjem delovnega časa. Na drugi strani povečujejo mrežo paketomatov, s katero imajo velike načrte; v enem letu želi državno podjetje trenutno mrežo 330 paketomatov vsaj podvojiti.

V naftnem trgovcu Petrolu medtem pravijo, da je zapiranje, če se zanj odločijo, rezultat celovite presoje več dejavnikov, predvsem dolgoročne vzdržnosti poslovanja, pa tudi neekonomskih dejavnikov. “Pri presoji upoštevamo predvsem poslovno uspešnost posamezne lokacije, obseg dejanske uporabe storitev ter razmerje med prihodki in stroški obratovanja. Pomemben dejavnik je tudi tehnično stanje infrastrukture in morebitna potreba po večjih vlaganjih v posodobitev ali prilagoditve, pa tudi prostorske oziroma lastniške omejitve, ki lahko vplivajo na nadaljnji razvoj lokacije. Ob tem upoštevamo spremembe prometnih tokov in uporabniških navad, ki se skozi čas spreminjajo, ter širše regulatorno in poslovno okolje, ki lahko pomembno vpliva na ekonomsko upravičenost posameznih lokacij,” pravijo.

Ljubljana, potem pa dolgo nič …

Siromašenje storitev pa je le eden od dejavnikov, ki slabša kakovost življenja na podeželju.

Namreč, pripravljavci strategije regionalnega razvoja, ki jo je pripravilo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, so ugotovili, da je bila do zdaj politika v Sloveniji vodena v smeri centralizacije. Posledično je osrednjeslovenska regija postala center vsega: tu BDP na prebivalca dosega 148 odstotka slovenskega povprečja, v vseh ostalih regijah pa manj kot sto odstotkov (najmanj v zasavski, 55 odstotkov).

V osrednjeslovensko regijo se steka 64,7 odstotka vseh tujih neposrednih naložb ter 60 odstotkov vlaganj v raziskave in razvoj.

Ljubljana z okolico ima več delovnih mest kot vsa ostala regijska središča skupaj. Poleg 227 tisoč delovno aktivnih, ki živijo in delajo tu, v centralno regijo dnevno na delo prihaja še 109 tisoč prebivalcev drugih regij (26 tisoč delovno aktivnih s prebivališčem v osrednjeslovenski statistični regiji pa odhaja na delo v druge regije). To povzroča prometne zastoje, dvig cen nepremičnin, pritisk na javne storitve, ugotavljajo pisci strategije.

V osrednjeslovenski regiji je 64,7 odstotka vseh tujih neposrednih naložb, sem se steka 60 odstotkov vlaganj v raziskave in razvoj.

Gospodarstvo zunaj osrednjeslovenske regije pa raste počasi ter beleži razmeroma nizko dodano vrednost in prenizko inovacijsko dejavnost. Gospodarski pomen manjših regionalnih mestnih središč tako po navedbah v raziskavi slabi, s čimer izgubljajo tudi njihova zaledja. “Pomanjkanje storitev in delovnih mest se odraža v čedalje daljših potovanjih na delo ali za namen oskrbe ter prispeva k časovnim izgubam, prometnim zastojem in onesnaževanju,” je navedeno v strategiji.

Tretjina vseh delovnih mest v državi (skupno 336 tisoč) je v osrednjeslovenski regiji. Mestna občina Ljubljana ima več delovnih mest kot vsa ostala mesta skupaj.

Demografija je neizprosna, pri čemer avtorji strategije opozarjajo na velike regionalne razlike, z ugodnejšo
demografsko sliko v zaledju večjih mest in ob avtocestnem križu ter manj ugodnim stanjem v posameznih mestih in zlasti v bolj robnih, pogosto obmejnih območjih.

Najbolj ogrožene so pomurska, koroška in zasavska regija, predvsem zaradi staranja in odseljevanja mladih. V teh regijah bo do sredine stoletja skoraj tretjina prebivalcev starejših od 65 let, kar pomeni velik pritisk na storitve in trg dela. Če ne bo ukrepov, se bo nadaljevalo praznjenje odmaknjenih območij, ki so najbolj izpostavljena staranju prebivalstva.

Vse to pa ob dejstvu, da si večina ljudi želi živeti na podeželju. V skladu z izsledki raziskave, objavljene leta 2019, si je v letu 2018 na podeželju želelo živeti 59 odstotkov ljudi, kar je po navedbah v strategiji zgolj minimalno manjši delež kot leta 2004. Je pa razlika znotraj obeh skupin; v primeru mest se je premik zgodil predvsem stran od manjših mest proti obrobju mesta, v primeru podeželja pa od večjih podeželskih krajev k manjšim vasicam. Izsledki novejše raziskave iz leta 2024 kažejo, da si na podeželju želi živeti 49 odstotkov vprašanih.

Okrepiti regionalna središča

Zadnje odločitve ponudnikov o zapiranju poslovalnic in krajšanju delovnega časa na različnih lokacijah po državi so tako obudile javno razpravo o dostopnosti osnovnih storitev na podeželju. Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je ta teden napovedal, da bo spremenil novelo zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki je v postopku sprejemanja. Koalicija naj bi jo dopolnila z določbami za sistemsko zagotavljanje dostopnosti osnovnih storitev. To naj bi bila zakonska podlaga za to, da v državi določimo, katere osnovne storitve je treba ohraniti in kakšne ukrepe za to potrebujemo.

Kot je po sestanku z ministrom dejal župan Medvod in predsednik Skupnosti občin Slovenije Nejc Smole, se na občinah zavedajo, da “je digitalizacija na pohodu, da se svet spreminja, da število pošiljk in obiskov na okencu pada. Pa vendar menimo, da moramo zagotoviti nekatere storitve, če želimo, da država ostane država vseh, da ohranimo podeželje poseljeno,” je dejal Smole.

Državna zaveza k zagotavljanju osnovnih storitev bi pomagala pri zmanjševanju razlik med urbanimi središči in podeželjem, menijo na občini Logatec, saj “storitve ne bi bile več odvisne zgolj od dobre volje in finančnih zmožnosti občinskega proračuna”. Država pa bi morala določiti minimalne razdalje ali število prebivalcev, ki upravičujejo obstoj pošte ali bankomata, kar bi preprečilo tako imenovane storitvene puščave, menijo v občini, ki jo vodi Berto Menard.

Kot pravijo, so občinska združenja v pogovorih s predstavniki države že večkrat izpostavila, da tržna logika ne sme biti edino merilo za kakovost življenja na podeželju. Predlog občinskih združenj je, da bi država vzpostavila sklad za ohranjanje dostopnosti v demografsko ogroženih območjih in subvencionirala infrastrukturo, ki tega merila ne izpolni.

Poleg tega bi poslovalnice Pošte preoblikovali v “točke državne uprave” ali lokalne informacijske centre, da bi povečali njihovo ekonomsko upravičenost. Med predlogi je bilo v preteklosti tudi zmanjšanje dajatev tistim bankam, naftnim trgovcem in drugim ponudnikom, ki ohranjajo svojo prisotnost na obrobju.

“Doslej je bil odziv države pogosto usmerjen v tako imenovane mehke ukrepe in spodbujanje digitalizacije, kar pa starejšemu prebivalstvu na obrobju ne zadošča vedno,” menijo na občini Logatec. Po njihovi oceni pa strategija regionalnega razvoja, ki je zdaj v razpravi, obeta zasuk, ki policentrični razvoj (krepitev lokalnih središč) postavlja v ospredje.

Metka Meglič, direktorica občinske uprave v občini Hoče Slivnica, ob nameri države opozarja predvsem na to, da bi morala morebitni zakonski zavezi slediti tudi finančna podpora. “Če bo država zahtevala, da dostopnost postane del zakonodaje, bo morala za to nameniti tudi finančna sredstva. Zagotavljanje finančnih sredstev za dostopnost do osnovnih storitev ne sme obremenjevati občinskega proračuna,” ocenjuje. Občina Hoče Slivnica ima sicer tri bankomate, eno bančno poslovalnico, tri bencinske črpalke in dve pošti.

V Banki Slovenije medtem spomnijo, da je že bila sprejeta odločitev državnega zbora o vpisu pravice do uporabe gotovine v ustavo, na ravni EU pa je v razpravi predlog Uredbe o evrobankovcih in evrokovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu. “Obe pravni podlagi predvidevata tudi urejanje dostopa do gotovine ter geografske kriterije glede pokritosti Slovenije s poslovalnicami bank in bankomati s ciljem zagotoviti minimalno oskrbo prebivalstva z gotovino oziroma osnovnimi bančnimi storitvami,” navajajo.

Na pošto po certifikat, potni list, nasvet

Župani menijo, da bi se lahko Slovenija ozrla onkraj meja in uvedla tako imenovane “one-stop-shop” točke (po sistemu vse na enem mestu), kjer bi lahko, kot je ta teden dejal Smole, “občani vse uredili na enem mestu”.

Omenil je 1,2 milijarde evrov vreden projekt Polis italijanske Pošte. Cilj tega je, da se okoli sedem tisoč poštnih poslovalnic v italijanskih krajih z manj kot 15 tisoč prebivalci preoblikuje v digitalne centre, kjer bodo državljani lahko dostopali do različnih javnih storitev, denimo izdaje osebnih dokumentov, upravnih in sodnih potrdil, socialnih in davčnih storitev ter drugih uradnih postopkov. Zadnje poročilo pošte kaže, da je okoli 4.400 poslovalnic že prenovljenih in so med drugim izdale prek 110 tisoč potnih listov. V enem kraju naj bi ta sprememba prebivalcem, ki so želeli narediti potni list, prihranila 150 kilometrov poti.

Tudi pri nas je že zdaj v obravnavi zakon, ki predlaga prenos dela pristojnosti upravnih enot na Pošto Slovenije, kar župani po besedah Smoleta pozdravljajo kot dober začetni korak. Če bo zakon sprejet, bomo lahko na poštah naročili digitalno potrdilo (SIGEN-CA) in smsPASS ali pa se prijavili na praktični in teoretični del vozniškega izpita.

“Gotovo se da najti še kakšno storitev, ki bi jo lahko na ta način približali občanom. Včasih govorimo tudi samo o svetovanju, saj tisti, ki je in bo ostal digitalno manj pismen in vešč, mora imeti točko, kjer mu nekdo pomaga z informacijami z zelo raznolikega diapazona storitev državne uprave,” je ta teden dejal Smole.