Prihaja pomoč velikim porabnikom elektrike, Sij še vedno v negotovosti

Poslanci so potrdili zakon za pomoč energetsko intenzivnim podjetjem, ki so ga na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Energetski zbornici Slovenije (EZS) težko pričakovali.

“Zakon bo zagotovil bolj primerljive pogoje za pomemben del domače izvozne industrije. Prispeval bo k bolj stabilnemu in predvidljivemu poslovnemu okolju, spodbudil naložbe v zelene tehnologije in dolgoročno delno zmanjšal energetske stroške gospodarstva,” je dan po sprejetju zakona v državnem zboru poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in dodala: “Ukrep delne subvencije cene električne energije bo marsikje ‘jeziček na tehtnici’ in bo prispeval k t emu, da se ta industrija sploh ohrani v Sloveniji.”

Mervar pričakuje popolno preglednost

»Tako kot slovenske industrije z dolgo tradicijo v mednarodno konkurenčnem okolju ne smemo pustiti brez podpore, tako tudi slovenski elektroenergetski sistem ne sme postati vreča brez dna,« pa je poudaril predsednik EZS Aleksander Mervar. Dodal je, da gre za državno pomoč v višini okoli 30 milijonov evrov letno, ki pa ne bo izplačana iz državnega proračuna, ampak jo bosta zagotovili največji državni elektroenergetski podjetji, HSE in GEN energija, ki sta člana EZS.

Čeprav se sredstva ne zagotavljajo neposredno iz državnega proračuna, gre vsebinsko za javna sredstva. »Prav zato EZS pričakuje popolno preglednost postopkov, dosleden nadzor nad izvajanjem zakona in tudi javno objavljene podatke, kdo bo to pomoč prejel in koliko. Le na ta transparentni način lahko shema ohrani legitimnost in javno zaupanje,« je dejal Mervar.

Elektro intenzivna podjetja, ki bodo pomoč prejela, bodo morala najmanj polovico pomoči nameniti za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije (OVE in URE), hranilnike električne energije, v večjo prožnost porabe, elektrifikacijo ali vodikove tehnologije ter izrabo odvečne toplote. Vlagalo se bo v razogljičenje, kar je obveza te države in vseh njenih podjetij, tudi energetskih, ne le industrije, so v skupnem sporočilu za javnost zapisali v obeh zbornicah.

Minister: cena elektrike odloča, ali se bo proizvodnja selila

»Industrije brez konkurenčne cene elektrike ni. Cena elektrike danes odloča, ali bo proizvodnja ostala v Sloveniji ali se bo selila drugam. S tem zakonom zato elektro intenzivnim podjetjem zagotavljamo stabilnejše in predvidljivejše stroške, ker želimo zaščititi delovna mesta, izvoz in industrijsko bazo države. Pomoč pa ni brezpogojna – jasen del sredstev mora biti usmerjen v razogljičenje in čistejše tehnologije. To ni le blaženje stroškov, temveč odločitev, da Slovenija ostane industrijska država tudi v nizkoogljični prihodnosti,« je poudaril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Oskrba z materiali v Evropi je nujna za doseganje podnebne nevtralnosti 2050. Elektro intenzivna podjetja so hrbtenica slovenskega in evropskega gospodarstva in so prav zaradi visokih cen električne energije v zadnjih letih izgubila del konkurenčnosti na evropskem in svetovnem trgu. Z oblikovano shemo pomoči sledi Slovenija dobri praksi drugih držav članic EU, ki že izvajajo podobne sheme, in bo zagotovila bolj primerljive pogoje za pomemben del domače industrije, so pri GZS in EZS zapisali v sporočilu za javnost.

Sij: umaknjeni so izločitveni kriteriji

Do pomoči bodo upravičena podjetja, katerih letna poraba električne energije presega 15 GWh, so več kot petodstotno elektro intenzivna, imajo vzpostavljen sistem upravljanja z energijo ter ustrezajo najbolj kritičnim dejavnostim glede izvozne naravnanosti in elektro intenzivnosti po CISAF smernicah.

Zakon bo veljal od 1. januarja 2026, kot kaže, pa bi težave lahko imel največji porabnik električne energije pri nas, Slovenska industrija jekla (Sij). Kot smo poročali na Forbesu Slovenija, je predlog zakona vseboval izločitvene kriterije, po katerih družbe te jeklarske skupine ne bi bile upravičene do cenejše električne energije.

Med pogoji je bilo namreč, da do pomoči niso upravičena podjetja, ki izkazujejo terjatve na podlagi dolgoročnih ali kratkoročnih finančnih naložb lastnikom družbe oziroma lastnikom obvladujoče in odvisnih družb. Sij pa ima, kot je znano, visoko terjatev do obvladujočega podjetja Dilon v lasti Andreja Zubickega. Ta po zadnjih podatkih znaša 65,7 milijona evrov.

Poleg tega v skupini ne bi bili upravičeni do pomoči zaradi določila, da prejemnik pomoči “nima zapadlih in neporavnanih obveznosti, izhajajoče iz dobave električne energije, plačila omrežnine in obveznih prispevkov ter s tem povezanih poslov”. Sij pa ima odprt sodni spor z državnim Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) zaradi neplačanih dobav električne energije.

Zakon bi jeklarja še vedno lahko prizadel

V Sij zdaj pojasnjujejo, da teh dveh izločitvenih kriterijev v sprejetem zakonu ni: “Glede na sprejete amandmaje na odboru za infrastrukturo, okolje in prostor 23. januarja bi družbe skupine Sij lahko bile zdaj deležne pomoči, saj so bili izločitveni kriteriji odpravljeni.”

Je pa v zakonu 5. točka 7. člena, ki bi Sij lahko prizadela, saj govori o vračilu sredstev v obdobju petih let od dodelitve spodbude v primeru prenosa “več kot 50 odstotkov v osnovnem kapitalu prejemnika spodbude, in sicer bodisi v obliki prodaje poslovnega deleža, delnic ali dokapitalizacije bodisi v obliki prenosa glasovalnih ali drugih pravic, na podlagi katerih je podana udeležba pri upravljanju prejemnika spodbude, na novega imetnika ali če dosedanji imetnik doseže omenjeni prag.”

Kot je znano, bo Sij pospešeno iskal strateškega partnerja, za kar so januarja že angažirali mednarodno svetovalno družbo Houlihan Lokey. V primeru menjave lastništva bi, kot določa zakon, Sij pomoč moral vrniti.