Trump pripravlja nacionalno zalogo kritičnih mineralov

V projektu nacionalnih zalog kritičnih mineralov sodeluje več kot ducat podjetij, večino denarja bo v obliki posojila prispevala država.
Ameriški predsednik Donald Trump pripravlja teren za vzpostavitev 12 milijard dolarjev vredne strateške zaloge kritičnih mineralov, s katero bo domače proizvajalce zaščitil pred pretresi v oskrbi, medtem ko si ZDA prizadevajo zmanjšati odvisnost od kitajskih redkih zemelj in drugih kovin, poroča Bloomberg.
Pobuda, imenovana Project Vault (Projekt Trezor), naj bi združila 1,67 milijarde dolarjev zasebnega kapitala z 10 milijardami dolarjev posojila ameriške izvozno-uvozne banke (Export-Import Bank, angl.), zvezne agencije za financiranje ameriškega izvoza. Denar bi bil namenjen nabavi in skladiščenju mineralov za proizvajalce avtomobilov, tehnološka podjetja in druge proizvajalce.
Podrobnosti pobude, ki bi pomenila prvo tovrstno zalogo za ameriški zasebni sektor, so za Bloomberg opisali visoki uradniki administracije, ki so želeli ostati anonimni.
Gre za podobno zamisel kot že obstoječe nacionalne zaloge nafte za nujne primere. Namesto na surovo nafto se osredotoča na surovine, kot sta galij in kobalt, ki se uporabljajo v različnih izdelkih, od pametnih telefonov in baterij do reaktivnih motorjev. Pričakuje se, da bodo zaloge vključevale tako redkozemeljske elemente kot kritične minerale ter druge strateško pomembne elemente, katerih cene so nestanovitne.

Kdo sodeluje
V projektu doslej sodeluje več kot ducat podjetij, med njimi General Motors (GM), Stellantis, Boeing, Corning, GE Vernova in Google, ki je v lasti Alphabeta. Trije trgovci s surovinami – Hartree Partners LP, Traxys North America LLC in Mercuria Energy Group Ltd. – so podpisale pogodbe za nakup surovin za polnjenje zalog.
Upravni odbor izvozno-uvozne banke bo kasneje v ponedeljek glasoval o odobritvi rekordnega 15-letnega posojila, ki je več kot enkrat večji od naslednjega največjega posla v zgodovini banke. Trump pa se bo v ponedeljek srečal z glavno izvršno direktorico GM Mary Barra in rudarskim milijarderjem Robertom Friedlandom, ki predstavljata tako proizvajalce kot uporabnike kritičnih mineralov.
ZDA že upravljajo nacionalno zalogo kritičnih mineralov za potrebe obrambno-industrijske baze države, vendar nimajo zalog za civilne potrebe. Pod Trumpom so ZDA naredile tudi redek korak, da neposredno vlagajo v domače rudarje, da bi spodbudile proizvodnjo in predelavo redkih zemelj doma.
Kako bo deloval projekt
Prizadevanja za zmanjšanje tveganja v dobavni verigi mineralov so lani dobila nov zagon, ko je Kitajska v trgovinski vojni z ZDA poostrila nadzor nad izvozom nekaterih materialov. To je nekatere ameriške proizvajalce prisililo v zmanjšanje proizvodnje, obenem pa poudarilo velik vpliv Pekinga na teh trgih. Trumpova administracija je od takrat podpisala sporazume o sodelovanju z Avstralijo, Japonsko, Malezijo in nekaterimi drugimi državami na področju oskrbe s kritičnimi minerali.
V okviru projekta bi podjetja, ki se zavežejo k nakupu materialov po določeni ceni iz zalog – in plačajo nekaj vnaprejšnjih stroškov – lahko projektu predložila nakupovalni seznam želenih materialov. Projekt si bo prizadeval za nabavo in skladiščenje materialov, proizvajalci pa bodo plačali stroške, povezane z obrestmi za posojilo in skladiščenjem elementov.
Ključni element zasnove projekta je, da se proizvajalci, ki se zavežejo k nakupu določene količine materialov po določeni ceni, zavežejo tudi k ponovnemu odkupu iste količine po isti ceni v prihodnosti. Administracija v Beli hiši to vidi kot stabilizacijski mehanizem, ki bo pomagal omejiti nihajnost, še piše Bloomberg.