Po rekordih hladen tuš: ceni zlata in srebra strmoglavili

Ceni zlata in srebra sta v petkovem trgovanju zgrmeli navzdol. Cena zlata, ki se je v zadnjih dveh tednih vztrajno vzpenjala in v ponedeljek prvič presegla mejnik 5.000 dolarjev za 31,1 grama (trojsko unčo), je v enem dnevu izbrisala dobičke zadnjih desetih dni.

Zlato je v četrtek doseglo novo rekordno vrednost pri skoraj 5.600 dolarjev za 31,1 grama (trojsko unčo), a nato v petek strmoglavilo za 12,5 odstotka. Cena se je ustavila pri 4.894 dolarjih za 31,1 grama (trojsko unčo).

Medtem je srebro, ki je letos poskočilo še bolj kot zlato, zabeležilo rekordni enodnevni padec. Izgubilo je več kot 26 odstotkov vrednosti in se ustavilo pri 85 dolarjih na 31,1 grama (trojsko unčo).

Padci so prišli po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump za predsednika ameriške centralne banke Fed nominiral Kevina Warsha. Nekateri vlagatelji menijo, da bo imel Fed pod vodstvom Warsha, ki velja za bolj ortodoksnega ekonomista kot nekateri drugi potencialni kandidati, večji nadzor nad inflacijo. Skrbi o razvrednotenju ameriškega dolarja so bile v zadnjem letu eno ključnih gonil za nakupe zlata, piše Financial Times.

“Najbolj nestanoviten mesec v zgodovini”

Ostri premiki na trgu plemenitih kovin v četrtek in petek so tako zaključili “najbolj nestanoviten mesec v zgodovini plemenitih kovin”, je za Financial Times povedala Nicky Shiels, analitičarka pri MKS Pamp.

Januar so namreč zaznamovali mnogi svetovni pretresi, od Venezuele do Grenlandije in Irana, skladno s tem pa je naraščala negotovost in zaskrbljenost vlagateljev, ki so se zatekali k vlaganju v plemenite kovine. “Nepredstavljivo se dogaja vsak dan. Očitno je bila rast prehitra,” je dodala Shiels.

Povpraševanje po zlatu lani rekordno

Zlato je letos, upoštevajoč petkove padce, pridobilo okrog 13 odstotkov vrednosti. Lani se je podražilo za 65 odstotkov, kar je bil največji letni dobiček po letu 1979. Tudi povpraševanje po zlatu je lani doseglo rekordne vrednosti, je sporočil Svetovni svet za zlato (WGC). Prvič doslej je namreč v letu dni preseglo mejo 5.000 ton, na koncu pa se je ustavilo pri 5.002 tonah. Skupaj je bilo v zlato naloženih 555 milijard dolarjev, povzema STA.

Največ zanimanja je bilo za obveznice, krite s fizičnim zlatom, vlagatelji po svetu pa so se v želji razpršiti naložbe obračali na borzno trgovalne sklade (ETF). Nakupi zlatih palic in kovancev so dosegli 12-letni vrh, povpraševanje je doseglo 1.374 ton oziroma 154 milijard dolarjev. Največje je bilo na Kitajskem in v Indiji.

Pomembni pospeševalci povpraševanja po zlatu so ostale centralne banke, katerih cilj je, da bi bile njihove rezerve manj odvisne od ameriškega dolarja. Po oceni World Gold Council imajo v svojih rezervah 863 ton zlata.

Na drugi strani pa je zaradi visokih cen močno upadlo povpraševanje po nakitu iz zlata, še navaja STA.