Skupni primanjkljaj javnofinančnih blagajn lani pri 1,78 milijarde evrov

Konsolidirani prihodki blagajn javnih financ – državnega proračuna, pokojninske in zdravstvene blagajne ter proračunov občin – so bili lani z 29,66 milijarde evrov za 6,2 odstotka višji kot leto prej. Odhodki so narasli za 8,9 odstotka na 31,44 milijarde evrov. Konsolidirani primanjkljaj štirih blagajn se je z 1,78 milijarde evrov skoraj podvojil.

Glede na leto 2024 je bil tako skupni primanjkljaj višji za 824 milijonov evrov oz. 86 odstotkov, je v letnem pregledu javnofinančnih gibanj danes objavilo ministrstvo za finance.

Podatke o državnem proračunu je ministrstvo objavilo že v prvi polovici meseca. Prihodki državnega proračuna so bili s 15,14 milijarde evrov za 3,7 odstotka višji kot predlani. Odhodki so dosegli 16,86 milijarde evrov in narasli za 9,5 odstotka.

Proračunski primanjkljaj je tako znašal 1,72 milijarde evrov ali 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je več kot dvakratnik tistega v letu 2024 (796 milijonov evrov oz. 1,2 odstotka BDP), vendar manj, kot je predvidel sprejeti proračun za leto 2025 (1,86 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP).

Dolg državnega proračuna se je po predhodnih podatkih konec leta 2025 glede na prvo polletje znižal za 1,71 milijarde evrov na 41,08 milijarde evrov, stanje prostih denarnih sredstev pa je znašalo 5,60 milijarde evrov.

Prihodki občin so lani znašali nekaj manj kot 3,30 milijarde evrov in bili za 9,6 odstotka višji kot predlani, med drugim zaradi višje povprečnine, davkov na premoženje, prejetih sredstev iz državnega proračuna za odpravo posledic naravnih nesreč in drugih izrednih dogodkov ter od komunalnih prispevkov.

Največji delež v občinskih prihodkih so predstavljali prihodki od davkov na dohodek in dobiček (49 odstotkov), ki so jim sledili transferni prihodki (17,8 odstotka) in prihodki od udeležbe na dobičku (9,1 odstotka).

Skupni odhodki občin so se medtem ustavili pri 3,41 milijarde evrov in bili višji za pet odstotkov, od tega je bilo 35 odstotkov investicijskih odhodkov in 18 odstotkov odhodkov za transferje posameznikom in gospodinjstvom.

Proračuni občin so lani tako ustvarili primanjkljaj v višini 112 milijonov evrov, kar je po pojasnilih ministrstva za finance v veliki meri še vedno posledica izvedbe ukrepov za obnovo po poplavah, za katere so prejele sredstva v letu 2023 in 2024.

Tako prihodki kot odhodki pokojninske blagajne so se v letu 2025 povečali za 6,7 odstotka in dosegli nekaj več kot 8,37 milijarde evrov. K rasti prihodkov so prispevala tako višja vplačila socialnih prispevkov (5,8-odstotna rast) kot tudi višji transferji iz državnega proračuna (9,9-odstotna rast), deloma zaradi višjih pokojnin, katerih rast je presegla finančni načrt, ter uvedbe zimskega dodatka k pokojninam.

Transfer iz državnega proračuna v blagajno Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je lani dosegel 1,59 milijarde evrov in je predstavljal 19 odstotkov prihodkov zavoda.

Prihodki in odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo so se medtem lani po predhodnih podatkih povečali za približno 13 odstotkov in dosegli 6,03 milijarde oz. 5,97 milijarde evrov.

K rasti prihodkov, ki so bili blizu načrtovanih, so po pojasnilih ministrstva največ prispevali višji socialni prispevki, med drugim zaradi uvedbe prispevkov za dolgotrajno oskrbo s 1. julijem. Odhodki so bili medtem nekoliko nižji od načrtovanih po sprejetem rebalansu, predvsem zaradi nižje izvedenih izdatkov za dolgotrajno oskrbo.

ZZZS je leto zaključil s presežkom iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo v višini 143 milijonov evrov (prihodki so dosegli 271 milijonov evrov, odhodki pa 128 milijonov), medtem ko je v delu obveznega zdravstvenega zavarovanja izkazal primanjkljaj v višini 86 milijonov evrov, in to ob upoštevanju 420 milijonov evrov proračunskih sredstev, namenjenih stabilizaciji zdravstva. Ta številka je bila za 75 milijonov evrov višja kot leto prej.