To so novosti, od katerih si ljubljanska borza letos veliko obeta
Kljub številnim pretresom in izzivom je ljubljanska borza lani zabeležila eno najboljših let. Za letos pričakujejo, da bodo zanimanje vlagateljev še spodbudile nekatere novosti.
Po enem najboljših let za Ljubljansko borzo z visokimi donosi ter rastjo prometa in števila vlagateljev se je tudi letošnje začelo obetavno, pravijo v Ljubljanski borzi. Ob uvedbi individualnih naložbenih računov, kotaciji delnic Vzajemne in tretji ljudski obveznici so obeti za nadaljnjo rast zanimanja za kapitalski trg dobri, poroča STA.
Slovenski kapitalski trg se je lani gibal podobno kot svetovni. V začetku leta so trgi krepko rasli, se je pa rast nato ustavila po napovedi ameriških carin v začetku aprila. A si je trg hitro opomogel in sledila je stabilna rast.
“Delniški indeksi se v lanskem letu sploh niso zmenili za vse pretrese, njihova vrednost je vse leto naraščala, le proti koncu leta se je, podobno kot pri nas, nekako vse skupaj umirilo,” je danes na spletni letni predstavitvi dogajanja na slovenski in svetovnih borzah dejal Andraž Aš iz Ljubljanske borze.
Prihaja tretja ljudska obveznica
Delnice – od največjih družb do najmanjših – so zabeležile zavidanja vredno rast, likvidnost se je pomembno povečala, so pa družbe to povišanje cen z zelo dobrimi poslovnimi rezultati tudi upravičile. Zelo uspešna je bila družba izdaja ljudske obveznice, povečalo se je število imetnikov delnic in obveznic, je navedel.
Na ministrstvu za finance so prejšnji teden za Forbes Slovenija potrdili, da spomladi prihaja tretja izdaja ljudske obveznice. Izdali so nam tudi prve podrobnosti, o katerih lahko več preberete v članku Kmalu nova priložnost za naložbo, ki prinese več kot vezava na banki.
Vzajemna vstopa na borzo
Kdaj točno bodo delnic Vzajemne začele kotirati na borzi, še ni znano, je pa to po Aševih besedah “zelo, zelo blizu”, piše STA.
V Vzajemni so sicer v začetku meseca ocenili, da bi bil lahko vstop na borzo predvidoma zaključen do konca februarja.
Kmalu tudi individualni naložbeni računi
Še več si na borzi obetajo od uvedbe individualnih naložbenih računov, ki bodo predvidoma zaživeli v začetku marca in bodo prinesli med drugim davčno ugodnejše vlaganje v delnice.
Uvedbo teh računov in morebitno tretjo ljudsko obveznico sta pozdravila član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar in borzni posrednik pri OTP banki Marko Bolarič, ki sta sodelovala v razpravi ob današnji predstavitvi, saj da bo to dodatna spodbuda za aktivacijo ljudi in njihovih prihrankov na kapitalskem trgu.
Hladen odziv na ameriške grožnje
Glede dogajanja na svetovnih trgih je Hribar med drugim dejal, da so se trgi presenetljivo mirno odzvali na grožnje ameriška predsednika Donalda Trumpa z višjimi carinami ter da je bil njihov odziv nato na vsako novo grožnjo manjši, njegove besede povzema STA.
Trg je Trumpove grožnje potisnil v ozadje in jih zaznaval bolj kot šum, osredotočal se je na znižanje obrestnih mer, ocenil Bolarič.
V ospredju delnice tehnoloških velikanov
Strinjala sta se, da na delniških trgih prevladuje tehnološki sektor, predvsem delnice sedmih največjih igralcev na področju umetne inteligence. Kljub temu da podjetja pojasnjujejo, da potrebujejo še ogromno denarja za investicije, bodo morala kmalu pokazati, da ti vložki prinašajo tudi dobiček, sta opozorila.
Hribar je menil, da bi lahko prišlo do poka tehnološkega balona, saj da je veliko podobnosti z začetnim navdušenjem ob razmahu potniških letal ali ob razvoju interneta. Sploh pri generativni inteligenci gre prav tako kot pri letalstvu in internetu za množično uporabo in profitabilnosti ni, tako da gre po njegovem mnenju za tvegane naložbe.
Ocenjuje, da sta možnosti, da se bo za uporabo umetne inteligence, denimo klepetalnih robotov, začelo zaračunavati bistveno več, kot se sedaj, ali pa ta podjetja s svojo dobičkonosnostjo ne bodo izpolnila pričakovanj vlagateljev, ki vanje vlagajo ogromna sredstva.
“Eno ključnih tveganj za obdobje 2026-2027 vidimo ravno v razpletu zgodbe z umetno inteligenco,” je dejal Hribar. Pri tem je opozoril, da bi bile glede na obseg teh vložkov poledice morebitnega poka globalne in bi posledično dosegle tudi Slovenijo, poroča STA.
Kopičenje zalog zlata
Na trgih je trenutno opazen trend preusmeritve centralnih bank oziroma držav iz naložb v (ameriške državne) obveznice v naložbe v zlato. Med razlogi za to Bolarič vidi padec zaupanja v dolar, ocenjuje pa, da na delniških trgih ostaja še dovolj denarja, da bodo ti tudi v prihodnje lahko rasli.
Rekordne cene z relativno še višjo rastjo dosega tudi srebro. Je pa povpraševanje po srebru dejansko povezano z uporabo te surovine na primer pri sončnih panelih in električnih avtomobilih, dodatne proizvodnja te kovine pa je omejena, sta po pisanju STA še poudarila Hribar in Bolarič.
