“Pet prodajaln bo globoko v rdečem”: podjetja o učinkih dviga minimalne plače

Potem ko je vladna koalicija pritrdila predlogu Luke Mesca o dvigu minimalne plače na tisoč evrov neto in je ta postal dejstvo, so se usuli kritični odzivi delodajalskih združenj.

“Določitev neto minimalne plače v letu 2026 na tisoč evrov po poti dodatnih obremenitev podjetij in ne po poti davčnih razbremenitev stroškov dela je skrb vzbujajoča predvolilna poteza te vlade. Prednost daje svojim političnim interesom in žrtvuje gospodarstvo,” je dejala direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal.

Vprašanje minimalne plače ni zgolj socialni ukrep, temveč tudi ključna ekonomska kategorija, ki vpliva na poslovne modele podjetij, investicijsko sposobnost, plačno politiko in politiko nagrajevanja ter ohranjanje delovnih mest, pa je opozorilo Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) in spomnilo, da dvig minimalne plače samodejno poveča druge obveznosti, kot sta regres in zimski regres.

Čeprav dvig minimalne plače lahko izboljša dohodkovni položaj zaposlenih z najnižjimi plačami, pa tudi Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER), ki računa minimalne življenjske stroške, opozarja, da na drugi strani prinaša tveganja za trg dela, javne finance in inflacijsko dinamiko. Podjetja lahko odpustijo kakšnega delavca ali zmanjšajo zaposlovanje, pozitivne dohodkovne učinke za delavca lahko zmanjša ali celo izniči rotacija višjih plač v višje cene hrane, komunalnih storitev, vrtca, zmanjšanje upravičenosti do transferjev, v primeru espejev višji prispevki.

Marsikateri direktor se medtem v zadnjih tednih ukvarja z vprašanjem, kako povečanje plačne mase pokriti v letnem finančnem načrtu, kaj narediti z zahtevki dobaviteljev za višanje cen …

Pritisk na celotno plačno strukturo

Čeprav je delavcev na minimalni plači zaradi zakonodaje (na primer izvzetja vseh dodatkov iz minimalne plače) in tudi neusmiljene bitke za kadre vse manj, je minimalna plača pomembna za veliko podjetij.

Nekaterim podjetjem, predvsem storitvenim, strošek dela predstavlja pomemben delež celotne strukture stroškov. Dvig minimalne plače pa po vseh analizah dvigne tudi plače nad njo; podjetja morajo namreč ohraniti plačna razmerja med zaposlenimi in tudi v primerjavi s konkurenti.

Pri 16-odstotnem dvigu minimalne plače je učinek na maso plač velik, pravi Leon Korošec, direktor športne divizije in podpredsednik skupine Elan, ki ima okoli 750 zaposlenih. “Tako visokega dviga ni mogoče izvesti samo pri najnižjih plačah, saj bi to porušilo plačna razmerja. Dvig ima neizogiben kaskadni učinek tudi na višje plačilne razrede, kar ustvarja močan sistemski pritisk na celotno plačno strukturo,” pojasni.

Ob upoštevanju zimskega regresa to pomeni precej več kot 10-odstotni letni dvig načrtovanih stroškov dela, česar po besedah sogovornika “ni mogoče pokriti z običajnimi cenovnimi ali investicijskimi prilagoditvami”.

Če podjetje tega ne more preliti v cene, potem mora rezerve najti znotraj podjetja – z zmanjšanjem drugih stroškov ali denimo naložb (kar ima svojo ceno) – ali pa pristati na nižjo dobičkonosnost.

Pritisk na cene

Velik delež zaposlenih z najnižjimi plačami imajo tudi v trgovinski panogi. Letos je Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) predlagala usklajevanje višine minimalne plače z inflacijo (lani 2,7 odstotka), a je končna odločitev politike prinesla precej večji dvig. “Posledice bodo vsekakor večplastne in vseh najverjetneje v tem trenutku ni mogoče v celoti predvideti,” pravijo v Mercatorju.

Pri tem opozarjajo na dvojni pritisk na cene na policah: poleg pritiska na trgovsko maržo, ki ga prinaša dvig stroška dela v podjetju, bodo višji strošek v cene poskušali prenesti tudi slovenski dobavitelji, kar pomeni višjo nabavno ceno.

“Kot neposredno prvo posledico pričakujemo izrazit pritisk slovenskih dobaviteljev, ki bodo zahtevali dvig cen, kar bo dodatno znižalo njihovo konkurenčnost,” pravijo v trgovski družbi. Posredno bi torej to lahko zmanjšalo prodajo slovenskih izdelkov.

Kot neposredno prvo posledico pričakujemo izrazit pritisk slovenskih dobaviteljev, ki bodo zahtevali dvig cen, kar bo dodatno znižalo njihovo konkurenčnost.

Mercator

V celjskem Engrotušu pa pravijo, da so predvidevali, da bo dvig minimalne plače višji od inflacije, a so v finančnih načrtih vseeno upoštevali premajhno spremembo glede na končno odločitev vladajočih.

“Ker je napovedani dvig kljub temu višji od načrtovanega, bomo poslovanje prilagodili z dodatnimi ukrepi, da dosežemo zastavljene cilje za letošnje leto. Pri tem ostajamo osredotočeni na konkurenčno ponudbo in dolgoročno stabilnost podjetja,” so sporočili iz celjskega podjetja, a podrobneje načrtov ukrepov niso pojasnili.

“Brez zapiranja ne bo šlo”

“Gre za absolutno nesprejemljivo višino, ki je ni mogoče prenesti v cene,” je o 16-odstotnem dvigu minimalne plače za Forbes Slovenija povedal dejal direktor vipavskega podjetja Fama Aleksander Lemut. Podjetje ima v lasti dva trgovska centra v Sežani in Vipavi ter 23 marketov v primorskih vaseh.

Fama je lani ustvarila okoli 30 milijonov evrov prihodkov, dobiček pa je po oceni, ki so jo v podjetju dali za STA, dosegel okoli 300 tisoč evrov. Letos se bo strošek dela povečal. Izračuni kažejo, da se bodo stroški dela v primorskem podjetju letos povečali za več kot 420 tisoč evrov, še dodatnih sto tisoč evrov jih bo stal zimski regres, pravi Lemut.

“V naslednjem tednu bo uprava podjetja temeljito analizirala situacijo in ocenila, ali in kako je možno leto zaključiti brez izgube. Nesporno pa je, da brez zapiranja ne bo šlo. Naše manjše podeželske enote so že zadnja tri leta pokrivale samo direktne stroške poslovanja in bodo po novem globoko v rdečih številkah. Gre za najmanj pet prodajaln v manjših krajih s po dvema zaposlenima,” nam je dejal Lemut.

Naše manjše podeželske enote (…) bodo po novem globoko v rdečih številkah. Gre za najmanj pet prodajaln v manjših krajih s po dvema zaposlenima.

Aleksander Lemut, Fama

Ta je kritičen do ministra za delo Mesca, ki da je “na razgovoru z direktorji trgovskih podjetij na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) povedal, da razmišlja o petodstotnem do 5,5-odstotnem dvigu minimalne plače”, zato so v podjetju to upoštevali v finančnem načrtu. Na koncu pa se je minister odločil za 16-odstotni dvig na 1.480 evrov bruto. Odziv ministrstva na te navedbe še čakamo.

Sogovornik pravi, da dvig prihaja v času, ko se okoliščine v trgovski panogi zaostrujejo zaradi padca realne maloprodaje v Sloveniji. V primeru Fame se pozna tudi bližina “veliko cenejše” Italije. “Po podatkih Eurostata plače pri njih mirujejo in so na zadnjem mestu po rasti v celotni EU, medtem ko je rast plač v Sloveniji v samem vrhu članic EU,” sklene Lemut.

Slabšanje položaja izvoznikov

Povečevanje stroškov – ne samo dela – pa slabi tudi konkurenčnost naših izvoznikov. Slovenski izvozni tržni delež na trgu Evropske unije (EU) je bil v prvih treh četrtletjih lani za 2,1 odstotka manjši kot leto prej, je včeraj objavil Umar in kot razlog navedel stroškovne pritiske. Dvig minimalne plače bi pomeni krepitev teh pritiskov, je pa res, da se stroški dela po letih draginje krepijo tudi v nekaterih drugih državah.

Kot pravi Korošec, podjetja, ki tekmujejo samo na domačem trgu, lažje prilagodijo cene po dvigu minimalne plače, saj so vsi igralci v podobnem položaju. “Verjamem, da bomo dvig na koncu plačali potrošniki, prek višjih cen domačih izdelkov in storitev,” pravi.

Izvozna podjetja medtem dvig težje prenesejo v cene. “Kupce zanima konkurenčna cena, kakovost in zanesljivost dobave, ne lokalna zakonodaja. Ob konkurenci iz držav z bistveno nižjimi stroški dela takšen dvig neposredno zmanjšuje konkurenčnost,” sklene sogovornik.

Kdo bo na slabšem zaradi izpada v proračunu?

Kot je že znano, tudi ministrstvo za finance ni predvidelo 16-odstotnega dviga minimalne plače, temveč le uskladitev z inflacijo, zato je dvigu vsaj uradno nasprotovalo. Številke niso majhne: predlagani dvig bi po oceni ministrstva dvignil odhodke za 0,3 odstotka BDP (celokupni finančni učinek bi bil sicer manjši, saj se nekaj prek potrošnje vrne v proračun, a je ta del težko oceniti).

Minister Klemen Boštjančič sicer pravi, da bo sredstva treba najti s prerazporeditvami, kar naj bi v kratkem sporočil vsem proračunskim porabnikom. A tudi to bi v prihodnje lahko posredno vplivalo na poslovanje podjetij, saj bi lahko zmanjšalo nakupe blaga in storitev proračunskih porabnikov, investicije države, subvencije …