Preobrat na borzah po Trumpovem govoru
Spopad ameriškega predsednika Donalda Trumpa z evropskimi voditelji za nadzor nad Grenlandijo je sprožil prodajo delnic, po včerajšnjem govoru Trumpa pa se spet krepijo.
Zaostrovanje političnih napetosti med ZDA in EU v zadnjih dneh se je odrazilo tudi na finančnih trgih. Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump pretekli konec tedna zagrozil z uvedbo carin za osem evropskih držav, ki so na Grenlandijo poslale vojake, so osrednji indeksi v ZDA in Evropi v začetku tedna beležili izgube.
Indeksi S&P 500, Nasdaq in industrijski indeks Dow Jones so v torek zabeležili največje izgube po 10. oktobru lani, ko je Trump zagrozil z dvigom carin na uvoz iz Kitajske, so poročali tuji mediji. Tudi evropske borze so v začetku tedna vztrajno zaključevale v rdečem. Vlagatelji so se zatekali k zlatu, ki je ta teden dosegalo nove rekorde.
Preobrat pa se je zgodil v sredo, ko je Trump v Davosu nagovoril udeležence Svetovnega gospodarskega foruma. Sporočil je, da sta z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem oblikovala okvir za dogovor glede prihodnosti Grenlandije in “celotnega območja Arktike”. Dejal je, da za pridobitev Grenlandije ne bo uporabil “prekomerne moči in sile”, in umaknil grožnje z dodatnimi carinami za države EU.
Osrednji indeksi v ZDA so po Trumpovem umiku poskočili in delno nadoknadili izgube prejšnjih dni. Tudi današnje trgovanje začeli pozitivno; v prvi polovici trgovalnega dne so pridobili po okoli odstotek.
Okrevanje se je razširilo tudi na druge svetovne finančne trge, zvišale so se delnice na evropskih in azijskih borzah. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je danes pridobil 1,25 odstotka. V Frankfurtu se je indeks DAX zvišal za 1,20 odstotka, v Parizu indeks CAC 40 za 0,99 odstotka in v Londonu indeks FTSE 100 za 0,12 odstotka.
Zlato pa je nekoliko zdrsnilo.
Je Trumpa prepričal obvezniški trg?
Negativen odziv finančnih trgov je ena od redkih stvari, ki lahko vpliva na Trumpove načrte, piše CNN. Nekateri analitiki so bili skeptični, ali bodo padci na newyorških borzah dovolj, da predsednika spodbudijo k ponovnemu premisleku o carinskemu spopadu z Evropo. Vsi pa so se strinjali, da bo ključni kazalnik trg ameriških obveznic.
Zahtevani donosi na obveznice, ki pomeni višje stroške zadolževanja za ameriško vlado, podjetja in potrošnike, so se v torek zvišali na najvišjo raven od septembra, navaja CNN. Po Trumpovem govoru, ko je umaknil svoje grožnje, se razmere po poročanju medijev počasi umirjajo.
Podobno se je predsednik odzval že lani, ko je donosnost ameriških obveznic po aprilski napovedi recipročnih carin agresivno narasla. Trumpova administracija se je nato odločila za 90 dni zamrzniti večino carin. Torkov nemir na trgu obveznic ni bil niti približno tako velik kot aprilski, zato ni povsem jasno, ali mu lahko v celoti pripišemo zasluge za spravo med Trumpom in Ruttejem, še navaja CNN.
“Trump se vedno prestraši”
Takšen odziv ni bil presenečenje za analitike, ki so pričakovali, da bo kljub prvotno ostremu nastopu Trump na koncu popustil, piše CNN.
Med vlagatelji se je zato razširil rek “Trump se vedno prestraši” (angl. “Trump Always Chickens Out” – TACO). Skovan je bil lani, potem ko je Trumpova napoved recipročnih carin aprila šokirala trge, a jih je nato omilil, zaradi česar so vlagatelji postali skeptični glede uresničevanja predsednikovih napovedi.
Odzivi finančnih trgov so zato od takrat bolj umirjeni ali pa po prvi reakciji hitreje okrevajo. “Trgi so se naučili, da korekcije ne trajajo, zato ni razloga za paniko,” je za CNN pojasnil Ethan Harris, nekdanji vodja globalne ekonomije pri Bank of America.
