Štiri ranljive točke Evrope, ki jih Trump izkorišča – ali pa bi jih še lahko

Napetosti znotraj dolga leta enotne čezatlantske povezave med ZDA in Evropske unije (EU) se v drugem mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa kar vrstijo. Začelo se je z lanskim zvišanjem carin, ki ga je Trump po pogajanjih sicer omilil. Potem so se začeli pritiski zaradi slabe obrambne pripravljenosti Evrope, v zadnjih tednih nemir povzroča Trumpova namera, da se polasti Grenlandije.

“Iz izjav predstavnikov Trumpove administracije je razumeti prepričanje, da je ZDA globalizacija škodovala. Mi lahko menimo drugače, a če oni tako mislijo in če v to prepričajo ameriško javnost, potem tako je. Očitno je, da zdaj želijo dobiti nekaj nazaj; če želimo, da varujejo EU, bomo morali nekaj dati v zameno,” logiko vladajočih politikov na drugi strani Atlantika razloži obramboslovec Klemen Grošelj.

To pa v ospredje postavlja potrebo po opredelitvi možnih ranljivih točk in krepitvi odpornosti gospodarstva. Spomnimo, da je po tem, ko je Rusija februarja 2022 napadla Ukrajino in začela zmanjševati dobave plina Evropi, Bruselj opozarjal, da Moskva energente uporablja kot orožje proti Evropi. Nedavno je nato evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič dejal, da je danes vse lahko orožje. “Začelo se je s plinom, nadaljevalo s kritičnim surovinami in čipi,” je naštel. Zmanjševanje gospodarskih odvisnosti zato prihaja v središče politik. Tudi v odnosu do ZDA, ki so zaradi dolgoletnega partnerstva in harmoničnih odnosov toliko močneje vpete v evropsko gospodarsko arhitekturo.

“Vse se meri v transakcijah”

“Vse se meri v transakcijah, klasičnih zavezništev pa ni več,” spremembe v odnosu med vodilnimi gospodarstvi sveta, tudi EU in ZDA, povzame Grošelj. “Koncept proste trgovine, ki je tudi Sloveniji močno koristil, ne velja več. Po novem imamo interesne sfere, znotraj katerih je poslovanje olajšano, nad njimi pa razmerja urejajo varnostno-trgovinski sporazumi med ZDA, Kitajsko, Rusijo, Indijo. Včasih sta bili trgovina in varnost ločeni področji, zdaj nista več,” pravi. 

Največje tveganje za gospodarstvo v primeru nadaljnjih napetosti z ZDA vidi prav v prepletenosti sistema, saj “ne vemo, kje vse bi se neka poteza ZDA lahko odrazila”. 

Pogledali smo, kje v gospodarstvu so ranljive točke, ki bi jih lahko Trump uporabil kot orodje za doseganje svojih političnih ciljev v odnosu do EU.

Včasih sta bili trgovina in varnost ločeni področji, zdaj nista več.

Klemen Grošelj, obramboslovec

1. Trgovina

Ko so evropske države na Trumpove nedavne izjave o prevzemu Grenlandije odgovorile s pošiljanjem vojakov na to območje, ki ozemeljsko pripada Danski, jim je ameriški predsednik zagrozil z višanjem carin. To sredo je nato sporočil, da jih ne bo uvedel, ker naj bi z Natom našel skupni jezik glede uveljavljanja interesov ZDA na Grenlandiji.

A dogajanje potrjuje, da Trumpovo najljubše pogajalsko orodje ostajajo carine – in da nikoli ne moremo vedeti, kdaj jih bo znova uporabil.

Od slovenskih podjetij carinski kaos verjetno najmočneje občuti Slovenska industrija jekla (Sij). Trump je namreč lani uvedel visoke carine za jeklo, ki veljajo še zdaj in otežujejo poslovanje uvoznikom. Sij, ki na ameriški trg izvaža že 30 let, tam v zadnjih letih povečuje prodajo industrijskih nožev in valjev. Prav ti izdelki so sedaj obremenjeni z uvozno carino, in sicer industrijski noži s 15 odstotki, industrijski valji pa s 50-odsotno uvozno carino. Tako visokih carin ne morejo v celoti prevaliti na ameriške kupce, pravijo v jeklarski skupini.

Ameriški kupci so zaradi Trumpove zaščitne uvozne politike zadržani do uvoznikov in raje kupujejo od domačih proizvajalcev ali pa porabljajo zaloge, pravijo v Siju. Lani je sicer delež prodaje na ameriškem trgu v prodaji celotne skupine ostal enak, okoli 11 odstotkov, a zato, ker je skupna prodaja jeklarske skupine na vseh trgih padla. Absolutni prihodki na ameriškem trgu so se skrčili zaradi carin, na prodajo pa je vplival tudi šibkejši dolar (ki draži izvoz iz EU v ZDA). “Izpad smo skušali blažiti s preusmeritvijo na Bližnji Vzhod in evropski trg, kjer pa se že dlje časa soočamo s presežno ponudbo poceni azijskega jekla, ki se je v Evropo preusmeril tudi iz ZDA,” pravijo v Sij.

Ta teden zaustavljeni trgovinski sporazum med ZDA in EU bi za Sij pomenil razbremenitev, saj bi ponovno uvedel kvote, carine pa bi veljale le za količine nad temi. Zaradi zastoja pri sprejemanju sporazuma je časovnica, kdaj bi bila razbremenitev lahko uvedena, spet negotova.

Zdi se, da je trgovina ranljiva točka za obe strani, saj sta ena drugi najpomembnejši trgovinski partnerici. Blagovna menjava med območjema je v 2024 znašala 1.700 milijard evrov. Več kot 60 odstotkov neposrednih tujih naložb v ZDA prihaja iz Evrope, hkrati pa se več kot polovica ameriških izhodnih naložb vrača v Evropo.

2. Energenti

Po mnenju obramboslovca Grošlja je trenutno največja ranljivost za Evropo velika odvisnost od utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA. Te Evropi dobavijo 60 odstotkov LNG in predstavljajo približno petino celotne plinske oskrbe EU, ki poleg LNG vključuje še plinovodni zemeljski plin.

Čeprav je bil ameriški plin pomemben za oskrbo Evrope od prekinitve dobav ruskega plina, pa nekateri opozarjajo, da je v zadnjih letih EU ustvarila novo odvisnost, ki zaradi napetih transatlantskih odnosov lahko postane ranljivost. Grošelj opozarja, da EU nima alternativnega vira – če seveda predpostavimo, da je povratek na ruski plin nesprejemljiv.

Ameriški izvozniki načrtujejo podvojitev zmogljivosti utekočinjanja do leta 2029, kar bi lahko vodilo v povečanje deleža. Po drugi strani pa analitiki menijo, da se s tem povečuje tudi odvisnost ameriških plinskih podjetij, ki veljajo za Trumpove podpornike, od evropskega trga, saj bodo ves ta plin morala nekam prodati.

Za slovenski kontekst je pomembno tudi vprašanje dobave goriva za krško nuklearko, ki ima pogodbo z ameriškim podjetjem Westinghouse. “Obstajajo evropski proizvajalci, a dejstvo je, da je ta tehnologija težko zamenljiva. To smo videli pri vzhodnoevropskih državah, ki so poskušale rusko tehnologijo menjati za zahodno, kar se je izkazalo za težko,” pravi Grošelj.

V NEK pravijo, da korektno sodelujejo z ameriškimi podjetji in institucijami na področju vzdrževanja in posodabljanja sistemov ter opreme, prav tako s podjetjem Westinghouse, s katerim imajo dolgoročno pogodbo o izdelavi oziroma dobavi goriva do konca podaljšane obratovalne dobe NEK (do leta 2043). “Zaenkrat se omenjeni čezatlantski odnosi ne odražajo v poslovanju NEK,” pravijo v Krškem.

Na vprašanje, ali imamo alternativo za gorivo in storitve v primeru zaostrovanja napetosti – znakov tega sicer, poudarimo, ni, gre zgolj za hipotetično vprašanje –, pa v Krškem niso odgovorili. Poudarili so le, da se zavedajo tveganj in da zagotavljajo sistematične metode, procese in aktivnosti za pravočasno ugotavljanje izpostavljenosti.

3. Digitalne storitve

Te so se do zdaj omenjale predvsem kot orožje in možen odgovor Evrope na ameriške carine, predvsem v kontekstu tako imenovane trgovinske bazuke. Evropa je pomemben trg za ameriške tehnološke velikane, ki v EU ustvarijo pomemben del prihodkov, a ranljivost je vzajemna, saj so v nekaterih segmentih ameriška podjetja pomemben ali edini ponudnik ter s tem nenadomestljiva.

Ekonomist Mojmir Mrak je ta teden v pogovoru za RTV Slovenija kot področje, ki bi ga ZDA še lahko uporabile za izboljšanje svojega pogajalskega položaja, poleg obrambe (o tej v nadaljevanju) omenil digitalne storitve oziroma tehnologijo. To bi prizadelo vse pore življenja. “Na te informacijske storitve nismo vezani samo državljani, ampak tudi sistemi, recimo energetika, transport, zdravstvo. Če se bodo zgodile take stvari, bodo nastopile resne težave za delovanje države,” je Mrak opozoril v pogovoru za nacionalno televizijo.

Ena od odvisnosti, ki jo evropski odločevalci večkrat poudarijo, so oblačne storitve. Peščica tehnoloških velikanov nadzoruje velik delež svetovne oblačne infrastrukture, torej omrežja oddaljenih strežnikov, ki shranjujejo, upravljajo in obdelujejo vse naše aplikacije in podatke. Amazon Web Services (AWS), Microsoft Azure in Google Cloud naj bi obvladovali približno 70 odstotkov evropskega trga oblačnih storitev, medtem ko imajo evropski ponudniki storitev v oblaku le 15 odstotkov.

Druga pa se nanaša na evropske plačilne storitve, ki jih v pomembnem deležu obvladujeta ameriška ponudnika Visa in Mastercard. Da bi se otresla odvisnosti, Evropa hiti z uvedbo digitalnega evra.

Ameriški Amazon Web Services (AWS), Microsoft Azure in Google Cloud obvladujejo okoli 70 odstotkov evropskega trga oblačnih storitev.

Kot je ta teden opozorila Francozinja Aurore Lalucq, predsednica odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve, so digitalne storitve in plačilni sistemi v debati o odpornosti evropskega gospodarstva prepogosto spregledani. Pozvala je k ustanovitvi evropskega plačilnega “airbusa”.

Izrazila je bojazen, da bi ameriški predsednik Trump lahko Evropo kadarkoli odrezal od teh sistemov. “Donald Trump jih lahko čez noč izklopi. To je že storil,” je dejala in navedla primer dogajanja na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC). Zoper tega je ameriška vlada pred letom dni uvedla sankcije (po izdaji naloga za prijetje za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med izraelsko ofenzivo v Gaz).

Kot je poročala ameriška tiskovna agencija Associated Press, je po tem dogodkuj Microsoft glavnemu tožilcu sodišča Kamirju Khanu onemogočil dostop do službenega elektronskega naslova, kar so v ameriškem tehnološkem podjetju kasneje zanikali. Kljub temu je dejanje na Nizozemskem in širše po EU sprožilo razpravo o možnem vplivu politike na delovanje digitalnih sistemov. Haaško sodišče je kasneje prekinilo pogodbo z Microsoftom in presedlalo na nemški Open Desk.

4. Varnost

Verjetno najbolj kritična pa je trenutno na obrambnem področju. Po desetletjih zanašanja na Washington za obrambo znotraj zveze NATO evroopskim državam primanjkuje potrebnih vojaških zmogljivosti in proizvodnje za obrambo pred morebitnim ruskim napadom.

Po pisanju tujih medijev so ZDA pokrivale dve tretjini proračuna zveze Nato, poleg tega so imele na evropskih tleh do 100 tisoč vojakov, zdaj pa želijo to zmanjšati. Slaba pripravljenost EU daje Trumpu veliko moč.

Pritisk, da se odpravijo nesorazmerja v financiranju, se je lani odrazil v zavezi, da bodo evropske države v Natu povečale obrambne izdatke z manj kot dveh na pet odstotkov BDP.

ZDA pa so pomemben dobavitelj orožja evropskim državam, s čimer imajo pomemben vzvod moči pri nabavi opreme in tudi kasneje. Finski predsednik Alexander Stubb je ta teden v Davosu o letalih F-35 ameriškega Lockheed Martin, ki jih kupuje več evropskih držav, dejal: “Vaše naslednje vprašanje bo, ali letijo brez Američanov? Ne, ne letijo. Ampak ali zaupamo, da bodo še naprej leteli, ker je to v interesu Amerike? Da.”

Katerega asa bi lahko iz rokava povlekla EU

Na kratek rok Evropa težko vpliva na zgoraj omenjene strukturne odvisnosti, ki bi jih lahko Trump izkoristil. A na drugi strani ima Stara celina nekaj vzvodov, da se zoperstavi morebitnim neželenim ukrepom ameriške administracije.

Pred Trumpovim umikom carin zaradi Grenlandije so evropski voditelji razmišljali o različnih možnih odgovorih, od povračilnih carin do skrajnega ukrepa trgovinske bazuke, instrumenta proti ekonomski prisili (ACI), ki bi lahko ciljal na tehnološke velikane (na primer omejitev dostopa do javnih naročil in podobno). Za ta največja ameriška podjetja je evropski trg s 450 milijoni potrošnikov izjemno pomemben, zato so tudi kakršne koli regulatorne spremembe na tehnološkem področju lahko močen vzvod.

Poleg tega imajo evropski vlagatelji v lasti za 10 tisoč milijard ameriških obveznic. Strokovnjaki sicer poudarjajo, da bi morebitna krepitev prodaje obveznic imela negativne posledice za obe strani.