Evropa zapira vrata kitajskim tehnološkim velikanom, prva tarča Huawei

Evropska unija si prizadeva, da bi iz kritične infrastrukture, kot so telekomunikacijska omrežja, predvsem opremo za omrežje 5G, sončni inverterji, do povezanih avtomobilov, vetrne energije in varnostne opreme, izločili podjetja, kot sta Huawei in ZTE, je pred dnevi poročal Financial Times.

Podpredsednica komisije Henna Virkkunen, pristojna za tehnološko suverenost in varnost, želi priporočilo Evropske komisije iz leta 2020, ki je državam svetovala, naj prenehajo uporabljati ponudnike z visokim tveganjem v mobilnih omrežjih – pretvoriti v pravno zavezo, pravijo viri pri komisiji.

Čeprav so odločitve o infrastrukturi v pristojnosti nacionalnih vlad, bi Virkkunen predlog države zavezal k usklajevanju z varnostnimi smernicami komisije.

To bi storili v okviru prenovljenega zakona o kibernetski varnosti, s katerimi želijo med drugim zajeziti vpliv tujih podjetij, ki predstavljajo varnostna tveganja. Do zdaj namreč so namreč veljala le priporočila, z novim predlogom pa bi bilo omejevanje ponudnikov z visokim tveganjem obvezen za države EU, s čimer bi sledili ZDA, ki je leta 2022 prepovedala kupovanje nove telekomunikacijske opreme od Huaweia in ZTE, poroča Reuters.

Zakon o kibernetski varnosti bi opredelil, kako lahko države ocenijo tveganje v kritičnih sektorjih in kako se bodo odločile, katere dobavitelje bodo prepovedale. To bi vključevalo tveganja, kot je, ali imajo podjetja, ki izdelujejo komponente, sedež v državah, ki niso naklonjene EU, zlasti na Kitajskem.

Triletno prehodno obdobje

Predvideno je tudi triletno prehodno obdobje, v katerem bodo operaterji postopoma opuščali visoko tvegane dobavitelje. Evropska komisija ocenjuje, da bi bil “gospodarski vpliv” postopne opustitve visoko tveganih dobaviteljev iz mobilnega omrežja med tremi in štirimi milijardami evrov, poroča Politico.

Evropska komisija je sicer že leta 2020 pripravila načrt za omejevanje kitajskih prodajalcev telekomunikacijske opreme, vendar se priporočil niso države vse članice. Načrt je bil takrat usmerjen predvsem proti dobaviteljem omrežja 5G, vendar so bili ukrepi prostovoljni, številne vlade pa so odlašale z izločanjem Huaweia, piše Politico.

Po podatkih analitične družbe Strand Consult, ima Slovenija v domačem telekomunikacijskem omrežju tretjino opreme za omrežje 5G od Huaweia in ZTE. Za primerjavo, pri Avstrijcih je ta delež kar 67 odstotkov, pri Italijanih 35-odstoten in pri Hrvatih 25-odstoten.

Financial Times med državami, ki se še vedno zanašajo na dobavitelje z visokim tveganjem, izpostavlja Španijo, ki je lani sklenila 12 milijonov evrov vredno pogodbo s Huaweiem.

Slovenija je leta 2020 sprejela ukrepe za zmanjšanje tveganj v omrežjih 5G, nato pa so ga poleti 2023 popravili v skladu s priporočili Evropske komisije, ki je kitajski družbi Huawei in ZTE navedla kot bolj tvegani za varnost EU-ja od preostalih dobaviteljev opreme 5G.