Kmalu nova priložnost za naložbo, ki prinese več kot vezava na banki

Spomladi prihaja tretja izdaja ljudske obveznice. Na ministrstvu za finance so izdali prve podrobnosti.
Ob prvih dveh izdajah ljudske obveznice — RS94 iz leta 2024 s 3,4-odstotno obrestno mero in lani izdana RS96 z 2,75-odstotno — je skoraj 12 tisoč Slovencev odprlo 8.600 novih trgovalnih računov.
Na ministrstvu za finance letos načrtujejo tretjo serijo, o čemer je prvi poročal Bloomberg Adria. “Izdajo za male vlagatelje načrtujemo takoj, ko bodo operativni individualni naložbeni računi (INR),” so zdaj tudi za Forbes Slovenija potrdili na ministrstvu za finance. INR bo mogoče odpreti predvidoma marca 2026. Država se bo tako spomladi tretje leto zapored zadolžila pri prebivalcih.
Tako kot pri prvih dveh izdajah je predvidena triletna ročnost, obrestna mera pa bo “skladna s krivuljo donosnosti Republike Slovenije in pribitkom za male vlagatelje”, pravijo na ministrstvu. Tudi letos bosta glavna cilja izdaje širitev domače baze investitorjev ter razvoj domačega kapitalskega trga, sklenejo.
Bodo naložbeni računi povečali zanimanje?
V prvem letu je bilo izdanih za 261 milijonov evrov obveznic, lani pa za 250 milijonov evrov. Upravitelj premoženja pri Generali Investments Tei Ternovec meni, da je letos pričakovati nekaj podobnega, povpraševanje pa bi lahko povečala hkratna uvedba računov INR. S temi naj bi namreč vlaganje v delnice in obveznice postalo bolj dostopno za širšo javnost ter davčno ugodno.
Trnovec pričakuje tudi podobno obrestno mero kot lani, ko je bila 2,75 odstotka. “Če bi bila obveznica izdana v trenutnih tržnih razmerah, bi pričakoval podobno obrestno mero. Obrestna mera ob izdaji bo seveda odvisna od takratnih tržnih razmer,” pravi.
Tudi ponovna odločitev za triletno ročnost je po oceni sogovornika pričakovana. Kot pravi, gre pri ljudskih obveznicah za daljši projekt, za vlagatelje pa je pomembna predvidljivost.

Boljša naložba od depozita
Ljudska obveznica še vedno prinaša visoko obrestno mero glede na alternativne naložbe s primerljivim tveganjem, denimo vezane vloge na bankah.
“Upoštevajoč zadnjo znano inflacijo je bil realen donos lanske ljudske obveznice nekje okoli 1,5 odstotka (2,75-odstotna kuponska obrestna mera + 1,5-odstotni donos iz spremembe cene obveznice – 2,7-odstotna inflacija v 2025). Glede na oglaševane obrestne mere depozitov je bila ljudska obveznica boljša naložba od bančnega depozita,” pravi Ternovec.