Kitajska dosegla gospodarski cilj, a razmere niso rožnate

Kitajski bruto domači proizvod (BDP) se je lani okrepil za pet odstotkov, kar je enako kot leto prej in najnižja gospodarska rast po letu 1990 brez upoštevanja let pandemije covida-19.

Drugo največje svetovno gospodarstvo se že dlje časa spopada z nizko potrošniško porabo in dolžniško krizo v nepremičninskem sektorju. Samo v zadnjem četrtletju je bila rast 4,5-odstotna, poroča STA.

Gospodarska rast je bila skladna z uradnimi napovedmi Pekinga. Potrošniki po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ostajajo zaskrbljeni zaradi širše gospodarske slike in visoke stopnje brezposelnosti, čeprav so pristojni sprostili denarno politiko in subvencionirali nakupe novih gospodinjskih naprav, s čimer so želeli spodbuditi potrošnjo.

Prodaja v trgovini na drobno se je decembra na letni ravni okrepila za 0,9 odstotka, kar je najmanj po koncu leta 2022, ko so se končali strogi protikoronski ukrepi. Novembra se je prodaja v trgovini na drobno na letni ravni povečala za 1,3 odstotka.

Nepremičninski sektor še naprej v krizi

Kitajski nepremičninski sektor, ki je nekoč predstavljal moč drugega največjega svetovnega gospodarstva, se še naprej spopada s krizo. Naložbe v osnovna sredstva na Kitajskem so se lani skrčile za 3,8 odstotka, naložbe v nepremičnine so padle za 17,2 odstotka.

Cene hiš so v nekaterih večjih mestih zrasle, vendar na splošno nepremičninski trg stagnira, piše STA.

Leto zaznamoval trgovinski spor

Lansko leto je zaznamovala tudi vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo, kar je obnovilo trgovinski spor med velesilama. Kitajski predsednik Ši Džinping in Trump sta sicer dosegla krhko premirje. Kitajski izvoz v ZDA je lani strmoglavil za 20 odstotkov, a ni pretirano vplival na povpraševanje po kitajskih izdelkih drugod po svetu, še navaja AFP.

Zunanjetrgovinski presežek je lani dosegel 1.200 milijard dolarjev, kar v Pekingu označujejo za zgodovinski dosežek. Izvoz v EU se je okrepil za 8,4 odstotka, še navaja STA.