Kitajska zaslutila priložnost ob združitvi rudarskih velikanov

Predlagana združitev med rudarskima podjetjema Rio Tinto in Glencore, ki bi ustvarila največjega rudarja na svetu, bo med drugim potrebovala zeleno luč regulatorja v največji uvoznici surovin, Kitajski. Država z dolgoletnimi pomisleki glede varne oskrbe s surovinami bi po poročanju Reutersa lahko zahtevala odprodajo določenih sredstev.

Rudarska velikana sta pred tedni razkrila, da sta že drugič v dveh letih v zgodnjih pogovorih o združitvi, ki bi ustvarila podjetje s tržno vrednostjo več kot 200 milijard dolarjev.

Toda analitiki in odvetniki pravijo, da bi zaradi obsega njunega poslovanja na Kitajskem posel zahteval odobritev Pekinga, kot je veljalo tudi za nekatere pretekle rudarske posle. Leta 2013 je Glencore kupil rudarsko podjetje Xstrate za 35 milijard dolarjev, švicarski rudar in trgovec s surovinami pa je kitajskim vlagateljem v zameno za odobritev posla prodal rudnik bakra Las Bambas v Peruju za šest milijard dolarjev.

Kitajski varuh konkurence bi pozorno spremljal tržni delež združenega podjetja v proizvodnji in trženju bakra ter proizvodnji in trženju železove rude. Obenem je združitev lahko priložnost za Peking, da izsili prodajo določenih rudnikov prijateljskim subjektom, so za Reuters dejali analitiki in odvetniki.

Po besedah Glyna Lawcocka, analitika pri investicijski družbi Barrenjoey v Sydneyju, bi združeno podjetje obvladovalo okrog 17 odstotkov svetovne ponudbe bakra, analitiki banke Barclay’s pa ocenjujejo, da je skupni delež rudarske proizvodnje obeh podjetij 7,5 odstotka, zaradi česar naj posel ne bi sprožal pomislekov o omejevanju konkurence.

Priložnost za Kitajsko

Avstralski Rio Tinto je možnost zamenjave nekaterih sredstev za lastniški delež preučeval, še preden so bila pogajanja z Glencorom javno oznanjena. Z zamenjavo bi Rio Tinto lahko zmanjšal 11-odstotni delež svojega največjega delničarja, kitajske državne družbe Aluminium Corporation of China, znane kot Chinalco. Ta se je zanimala za Rio Tintov rudnik železove rude Simandou v Gvineji in rudnik bakra Oyu Tolgoi v Mongoliji.

Prav afriški rudniki so še posebej verjetni kandidati za prodajo, saj je Latinska Amerika v zadnjem času postala manj sprejemajoča do kitajskih naložb, je za Reuters dejal Lawcock. “Kitajska bo to videla kot priložnost za pridobitev sredstev,” je dejal.

Kitajsko ministrstvo za trgovino, varuh konkurence in Chinalco se na vprašanja Reutersa o poslu niso odzvali. Glencore in Rio Tinto sta zavrnila komentar.

Povpraševanje po bakru raste

V prevzemu leta 2013 se je Glencore strinjal, da bo kitajskim kupcem prodajal minimalne količine bakrovega koncentrata po določenih cenah dobrih sedem let, saj je Peking takrat skrbelo, da bi združena skupina imela preveliko moč nad trgom bakra.

Danes je povpraševanje po bakru še večje zaradi vloge kovine v tehnologijah zelenega prehoda in umetni inteligenci. Rio Tinto in Glencore preusmerjata svojo pozornost na to kovino, prav tako tudi konkurenčni rudarji, vključno z avstralskim BHP.

Kitajska je v preteklosti že potopila nekatere načrtovane prevzeme. Leta 2018 je od 44 milijard dolarjev vrednega prevzema NXP Semiconductors odstopil proizvajalec čipov Qualcomm, ker ni dobil odobritve kitajskih regulatorjev v času trgovinske vojne med Washingtonom in Pekingom. Nvidia pa ni uspela pridobiti soglasja za prevzem podjetja Arm, še piše Reuters.

Kitajski regulatorji bodo preučili tudi načrtovano združitev rudarjev Anglo American in Teck Resources, vredno 53 milijard dolarjev, je septembra lani dejal izvršni direktor podjetja Teck Jonathan Price.

Rio Tinto se medtem v Srbiji pripravlja na zagon rudnika litija, ki je bil dolga leta na hladnem po množičnih protestih v državi. Toda srbska vlada pod vodstvom predsednika Aleksandra Vučića tlakuje pot za ponovni zagon projekta, ki bi evropski industriji dobavljal ključno surovino za proizvodnjo baterij za električna vozila.