Benjamin Šeško spregovoril za Forbes Slovenija: Pritisk je zame privilegij

Slovenski nogometaš Benjamin Šeško je po lanskem odmevnem prestopu v Manchester United po začetni strelski suši v novo leto vstopil s tremi zadetki na dveh zaporednih tekmah. Mladi napadalec se zaveda, da je njegova naloga zabijanje golov, a obenem ne pusti, da bi mu pritisk prišel do živega – še več, pritisk je zanj motivacija in privilegij, je povedal v pogovoru za Forbes Slovenija.

Manchester United je Šeška kupil od nemškega Leipziga in zanj odštel 85 milijonov evrov, kar je najdražji prestop slovenskega nogometaša v zgodovini. Z njim je Šeško presegel lastni rekord iz leta 2023, ko je iz avstrijskega Red Bull Salzburga prestopil v Leipzig za 24 milijonov evrov.

Prvo sezono za rdeče vrage je slovenski as začel s skromno strelsko statistiko – do novega leta je mrežo zatresel dvakrat na 15 odigranih tekmah –, štiri tekme pa je izpustil zaradi poškodbe. V začetku novega leta pa je na samo dveh tekmah dosegel kar tri gole. Vseeno je Manchester United letos vknjižil dva remija in en poraz, slednji je ekipo izločil tudi iz britanskega pokalnega tekmovanja FA.

V natrpanem urniku, ko se je s soigralci pripravljal na mestni derbi proti Manchester Cityju, smo uspeli z 22-letnim slovenskim reprezentantom spregovoriti o privajanju na novo okolje, vračanju v formo in spopadanju s pritiskom, ki ga prinašata visoka tržna vrednost ter dres enega največjih nogometnih klubov na svetu. Šeška, ki se je uvrstil v lanski krstni izbor 30 pod 30 Forbesa Slovenija, smo povprašali tudi o tem, kam vlaga svoj denar.

V novem klubu ste dobrega pol leta. Kako ste se ujeli v novem okolju?

Bilo je kar pestro. Vse je bilo novo, postavljal sem si novo življenje. Zdaj po nekaj mesecih je že veliko lažje in sem se navadil.

S katerimi soigralci ste se najbolj povezali, kdo vam da največ koristnih nasvetov?

Izven igrišča se veliko družim z Diogo Dalotom, saj tudi blizu živiva. Velikokrat greva skupaj na zajtrk in kosilo.

Na zelenici pa se poskušam čim bolj povezati z Brunom Fernandesom, saj je on tisti, ki skrbi, da dobim žogo. Seveda pa tudi z ostalimi soigralci.

Če želite pogovor poslušati v avdioobliki, lahko to storite spodaj:

Kako ste si uredili dom na Otoku? Ali živite v najemu, ste morda kupili stanovanje oziroma hišo?

Najel sem hišo blizu trening centra, da ne izgubim veliko časa z vožnjo. O nakupu še nisem zares razmišljal, saj sem tukaj res zelo kratek čas.

Kaj pa počnete, ko ne igrate nogometa, ko niste na treningu ali tekmi?

Berem ali igram igrice, včasih grem tudi na kakšen sprehod, saj sem težko le doma.

Koliko sploh imate prostega časa?

Skoraj vedno se najde nekaj ur v dnevu, ko lahko delam stvari, ki si jih želim. Prosti čas potrebujemo vsi, ne le športniki.

Pričakovanja navijačev in trga so velika, britanski mediji so neizprosni. Kako se spopadate s pritiski in kritikami? Kaj vam pomaga ohranjati mentalno stabilnost in fokus?

Ne ukvarjam se veliko z družbenimi omrežji. Osredotočen sem predvsem nase, kaj lahko pri sebi še popravim in izboljšam.

Pričakovanj javnosti niti ne čutim kot pritisk, ampak jih vidim kot motivacijo, ki si jo želiš na najvišjem nivoju. Sicer nekaj ne delaš prav.

Kritik ne jemljete osebno?

Ne, nikoli.

Imate kakšno posebno rutino, vaje, da blažite stres?

Veliko meditiram, včasih tudi berem. Meditacija in vizualizacija sta del mojega vsakdanjika in mi v življenju zelo pomagata.

V Manchester United ste prestopili iz Nemčije, kjer ste igrali za Leipzig. Kakšne razlike ste opazili med angleško in nemško ligo?

Predvsem v hitrosti igre. V Angliji nimaš časa dvakrat pomisliti, kaj boš naredil v naslednjem koraku. V Angliji je igra tudi nekoliko bolj fizična.

Kaj pa v smislu navijaškega vzdušja?

Manchester United je ogromen klub. Angleži so nori na nogomet. Stadioni so razprodani na vsaki tekmi in to je v bistvu čar nogometa.

Kako pa ste zadovoljni s svojo igro v dresu Manchester Uniteda?

Seveda bi lahko bilo boljše. Navsezadnje sem napadalec, ki mora zabijati gole. Ampak prihajam do priložnosti, kar je najbolj pomembno. Izboljšujem se iz tekme v tekmo, kar je pomemben korak. Vse ostalo pa bo prišlo, ko bo čas.

Ste na zadnjih dveh tekmah začutili tisti pravi občutek?

Vsekakor. Seveda je pomagalo, da imam za sabo ekipo, ki mi omogoča, da lahko zabijam gole. To je pomembno, ker nogometa ne igraš sam. Njim sem zelo hvaležen, je pa tudi pomembno, da zabijam gole in pomagam ekipi.

Vam je z zadnjimi tremi zadetki na dveh tekmah padlo z ramen tudi neko breme?

Nikoli si nisem nalagal pritiska, da bo problem, če ne zabijem gola na naslednjih tekmah. V vsako tekmo sem šel korak za korakom, da odigram najboljše, kot se le da. Goli so pa vedno bili in tudi bodo, slej ko prej. To je bilo moje razmišljanje. In tudi zdaj so prišli.

Na lestvici najdražjih nakupov Manchester Uniteda ste na visokem sedmem mestu. Občutite to kot pritisk, ker se od vas tudi veliko pričakuje, ali kot čast, da vas tako cenijo?

Seveda bolj kot čast. Pritisk je zame privilegij. Seveda pa je to, da so toliko plačali zame in da sem na takšni lestvici, zelo lepa stvar.

Po ocenah ste danes vredni 60 milijonov evrov. Kako osebno doživljate dejstvo, da ste v nogometnem smislu tudi finančna naložba?

To je del nogometa. S temi stvarmi se iskreno ne ukvarjam, ker vlagati energijo v stvari, ki niso tako pomembne, na dolgi rok ni dobro. Enostavno se osredotočam na stvari, ki so zame pomembne, da lahko na igrišču kar najbolje igram in vložim vso energijo.

Tudi sami boste precej zaslužili. Kakšen je vaš odnos do denarja, imate morda radi kakšne luksuzne stvari, ki si jih privoščite, oziroma kam sploh vlagate?

Rad vlagam v nepremičnine, takšne, da se denar enostavno konstantno vrti. Da bi si pa sam kupoval neke stvari vsak teden, vsak mesec, po tem pa nimam neke velike želje. Imam stvari, ki so pomembne v življenju. Seveda si občasno kaj privoščim, ampak ne prav pogosto.

Nogometno pot ste začeli v Radečah. Zelo mladi ste odšli v Avstrijo. Kaj vam je bilo takrat najtežje, kako ste se znašli kot mladenič v tujini?

Takrat mi je bilo najtežje iti stran od družine. Veliko mi je pomagalo, da sem bil že v Domžalah v internatu. Ampak vseeno je bilo težko iti sam v tujo državo, kjer ne veš, kaj se dogaja. To so stvari, ki so me utrdile, da sem danes takšen, kakršen sem.

Ste se v mladosti zgledovali po kom, vam je bil kakšen nogometaš ali pa tudi drugi športnik morda v navdih?

Meni je bil (Zlatan, op. a.) Ibrahimović vedno idol, vedno sem ga rad gledal. Imel je težka obdobja, tako da je bilo dobro tudi prebrati njegovo knjigo. V mladosti je bil vedno na mojem YouTubu.

Kaj vam je všeč pri njegovi igri?

Da dejansko igra nogomet za zabavo. To, kar rad dela, je pokazal na igrišču. Ni se obremenjeval z ničimer, kar mu je kdorkoli kdaj rekel. Mislim, da mi je to najbolj všeč pri njem.

Ste že vso kariero igrali kot napadalec? Ali so vas trenerji v mlajših selekcijah postavljali tudi na kateri drugi igralni položaj?

V mladih letih sem začel kot vratar. Nato sem šel na položaj štoperja (osrednjega branilca, op. a.). Ampak sem potem vedno, ko soigralcem spredaj ni uspelo doseči zadetka, vzel žogo in šel čez celo igrišče. Tako se je razvilo, da je zame bolje, da sem napadalec in dajem gole.

V mladosti ste bili tudi dober košarkar. Kaj je pretehtalo, da ste se odločili za nogomet?

Vsekakor to, da je bil v mojem kraju, v Radečah, nogometni klub, nismo pa imeli košarkarskega kluba. To je bil velik faktor. Pa tudi to, da je bil moj oče, čeprav je igral oba športa, bolj na nogometni strani.

Poslušajte pogovore še z drugimi izbranci 30 pod 30

Na Forbesove pogovore 30 pod 30 se lahko naročite pri vašem priljubljenem ponudniku podkastov.