Posvet pred težko pričakovano odločitvijo: bo minimalec skočil na tisoč evrov?

Minister za delo Luka Mesec danes gosti posvet s socialnimi partnerji, ki je zakonsko predpisan del postopka določitve minimalne plače. To na koncu odloči minister, ki ima čas do konca januarja.

Po tem, ko smo dobili nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, je minister Mesec že konec lanskega leta izletel z napovedjo, da bo socialnim partnerjem predlagal dvig minimalne plače s sedanjih 870 evrov na najmanj tisoč evrov neto. To je nekje blizu sredine možnega razpona, ki je glede na novo vrednost minimalnih stroškov med 949 evrov in 1.107 evrov (minimalna plača mora biti namreč najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški).

Spodnji graf pokaže, da bi bil napovedan 16-odstotni dvig bruto plače daleč največji v zadnjih 15 letih.

Sindikati so predlog podprli, a bi še višjo minimalno plačo, delodajalci so proti. Bolj presenetljiv pa je bil odziv koalicijske Svobode. Predsednik vlade Robert Golob je takoj po Meščevi napovedi kritiziral dejstvo, da je Mesec predlog najprej predstavil javnosti. Dejal je, da bi bilo koristneje, če bi predlog naprej predstavil ne le koaliciji, ampak predvsem socialnim partnerjem.

Finančno ministrstvo proti

Predlogu pa nasprotujejo tudi na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič iz Svobode. Kot pravijo, so ob pripravi državnega proračuna za leto 2026 upoštevali trenutno veljavno minimalno plačo, povišano za inflacijo (lani 2,7 odstotka). To pa je precej manj od predvidene 16-odstotne uskladitve minimalne plače, kar pomeni, da bi tak dvig plače povečal proračunske izdatke za stroške dela.

Na ministrstvu so poudarili še, da minimalna plača ne pomeni avtomatsko dviga drugih plač v javnem sektorju, kar vodi v kompresijo plač.

Poleg tega so opozorili, da višina minimalne plače vpliva tudi na druge proračunske izdatke, saj so nanjo vezani višina nadomestila za brezposelnost, plačila za javna dela, višina ure osebne asistence, višina letnega in zimskega regresa … Predlagani dvig bi po njihovi oceni dvignil odhodke za 0,3 odstotka BDP (celokupni finančni učinek bi bil sicer manjši, saj se nekaj prek potrošnje vrne v proračun, a je ta del težko oceniti).

Sindikati: Zadnjo naj ima Mesec

A po zakonu je višina minimalne plače v pristojnosti ministra za delo Mesca, zato ni jasno, ali ima ministstvo za finance tu kaj vpliva. Na ministrstvu za delo nam včeraj niso odgovorili na vprašanje, ali se bo minister glede višine minimalne plače predhodno uskladil z ministrstvom oziroma vlado.

Kot je razumeti iz njegove včerajšnje objave na družbenih omrežjih, pa bo vztrajal pri predlogu za dvig na oziroma nad tisoč evrov. Dejal je, da minimalno plačo povečujejo, ker se je življenje podražilo zaradi energetske krize, koronavirusa, inflacije. Tisoč evrov se mu zdi minimum za dostojno življenje.

Kot rečeno, pa zakon določa, da se mora Mesec pred odločitvijo posvetovati s socialnimi partnerji. Ti bodo na današnjem sestanku predvidoma predstavili svoja nasprotujoča si pogleda. “Ne pričakujem soglasja, saj ga pri tej temi med nami in delodajalci še nikoli ni bilo,” je za Forbes Slovenija dejal predsednik ZSSS Andrej Zorko, “pričakujem pa, da se bo višini minimalne plače odločil minister za delo, ki je po zakonu za to pristojen, brez pritiska s strani drugih ministrov.”

Zorko nam je dejal še, da bodo na današnjem sestanku prosili za pojasnila o metodologiji izračuna minimalnih življenjskih stroškov, na katerem sloni nov rang minimalne plače. Po mnenju sindikata so nekateri vhodni postavki zastareli, zato želijo preveriti, ali bi bilo potrebno spremeniti metodologijo. “Če želimo določiti plačo, ki bo omogočala realno preživetje ljudi s polnim delovnim časom, morajo temeljiti na realnih podatkih,” pravi sogovornik iz sindikalnih vrst.

Izziv za podjetja

Delodajalske organizacije so po tem, ko je decembra javno obeležil svoje pogajalsko izhodišče, na Mesca naslovile ostro protestno pismo. V njem so med drugim izrazile pričakovanje, da bo po njihovem neutemeljen in stroškovno močno obremenjujoč predlog nemudoma umaknil, kar se ni zgodilo.

Minimalna plača mora po njihovih navedbah ohranjati svojo realno vrednost, zato je nujno usklajevanje z inflacijo, ne sme pa postati nadomestilo za kolektivna pogajanja ali orodje enostranskih političnih odločitev. “Uradni podatki kažejo, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za približno 18 odstotkov, inflacija za okoli 17,5 odstotka, minimalna plača pa se je v istem obdobju zvišala že za skoraj 19 odstotkov. To pomeni, da je bila minimalna plača realno že več kot usklajena. Predlagan več kot 16-odstotni dvig bruto minimalne plače zato ni skladen z gibanjem življenjskih stroškov in presega finančne zmožnosti številnih podjetij,” je sporočilo Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS).

Umar sicer v lanski analizi navaja, da je prejemnikov minimalne plače vedno manj. En razlog je pomanjkanje kadra, ki zvišuje plače v panogah, v katerih so bile tradicionalno plače nizke. Tak primer sta gradbeništvo in gostinstvo, tudi industrija. Drugi razlog pa so zakonsko obvezni dodatki, ki nekomu, ki začne na minimalcu, hitro dvignejo plačo. A po analizi Umarja višina minimalne plače vpliva na plače, ki so petino nad njo, saj morajo delodajalci vzdrževati plačna razmerja.

Za marsikatero podjetje je problem ohranjanje plačnih razmerij, pravi Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). “Ko se dvigne minimalna plača, podjetja dvignejo tudi ostale plače. A če se minimalna plača dvigne za 16 odstotkov, je nemogoče, da bi za toliko povečali celotno maso plač,” pravi. Tako bo veliko ljudi po novem na minimalni plači, kar negativno vpliva na motivacijo za delo.

Dejstvo pa je tudi, da se vsak dvig odrazi v višjih cenah blaga in storitev malih in manj produktivnih podjetij ter javnih zavodov, s tem pa se lahko zmanjša tudi pozitiven učinek takoza prejemnike minimalne plače kot za vse ostale.