Avstrijci s potezo, za katero pri nas ni političnega soglasja

Prepolovitev davčne stopnje naj bi začela veljati sredi leta, seznam živil, ki naj bi se zaradi tega ukrepa pocenila, pa bodo še določili, poroča STA.

Projekt znižanja DDV na osnovna živila naj bi financirali s prihodki od dajatve na nereciklirano plastiko, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Delno naj bi izpad nadomestili tudi s prihodki od načrtovane dajatve na male pakete iz tretjih držav, kot je Kitajska. Prihodki od dajatve, ki prihaja z julijem, se bodo delili med proračuni članic in Bruslja.

Razlog, da mora biti stopnja pod petimi odstotki, je ta, da EU dovoljuje le dve znižani stopnji DDV, ki v Avstriji že obstajata (osnovna stopnja je 20 odstotkov, znižani pa 13 in 10 odstotkov). Vendar ta določba ne velja za stopnje pod petimi odstotki, zato se zdaj cilja na vrednost, ki je ravno nekoliko pod to mejo, pišejo avstrijski mediji.

Trgovci obljubljajo nižje cene, politik žuga

Predstavniki avstrijske vlade so danes na novinarski konferenci po seji izrazili navdušenje nad ukrepom. Predsednik stranke socialdemokratov SPÖ, ki je znižanje DDV zahtevala že dlje časa, Andreas Babler je poudaril, da imajo ljudje v zadnjem času proti koncu meseca finančne težave tudi pri nakupu osnovnih živil, saj so cene močno narasle. Tudi kancler Christian Stocker vsakodnevno nakupovanje vidi kot breme za potrošnike.

Zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je menila, da bodo trgovci dolžni dejansko prenesti znižanje DDV na kupce. Na ta način bo znižanje davčnega bremena vidno na blagajnah trgovin. Če trgovci ne bodo upoštevali predpisov, je napovedala ukrepanje.

Bablerju se zdi pomembno tudi raziskati, zakaj se padec cen surove nafte na mednarodnih trgih ni odrazil na avstrijskih bencinskih črpalkah. Sklicana bo komisija za cene in izvedena bo posebna revizija, da se ugotovijo razlogi, je dejal po pisanju STA.

Znižanje DDV je deležno široke podpore. V avstrijskem združenju trgovcev na drobno so pozdravili ukrep in napovedali, da bo znižanje imelo “opazen vpliv na cene”. “Naši trgovci bodo učinke te davčne olajšave čim bolj neposredno prenesli na naše stranke,” je v sporočilu za javnost zapisal generalni direktor združenja Rainer Will. Dodal je, da se jim zdi ključnega pomena, da gre za trajen in ne le za začasen ukrep.

Pa pri nas?

Pri nas je do zdaj ministrstvo za finance zavzemalo stališče, da bi se lahko znižanje DDV namesto v nižje cene prelilo v višje marže trgovcev. Da torej ta ukrep ne bi dosegel končnih kupcev.

Ministrstvo je v letu 2013 v odgovoru uporabniku portala Predlagam vladi zapisalo tako: “Z vidika delovanja sistema DDV je potrebno predvsem upoštevati, da DDV ni primeren instrument za uravnavanje cen blaga in storitev, ki jih gospodarski subjekti ponujajo na trgu, saj se te oblikujejo predvsem na podlagi ponudbe in povpraševanja, kot tudi drugih konkurenčnih pogojev. Znižanje DDV za določene kategorije blaga oziroma storitev zato ne pomeni nujno tudi znižanja cen navedenega.”

Kot zadnja je jeseni s tem predlogom poskušala NSi, a ni uspela. Predlog je predvideval znižanje znižane 9,5-odstotne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) na pet odstotkov za pšenično belo moko, kruh, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni siri, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjavo, sončnično olje in beli sladkor.

V Svobodi in Levici so opozarjali, da ni zagotovil, da bi se končne cene znižale. V SD so NSi med drugim očitali, da ni pomoči omejila na tiste, ki jo potrebujejo, ampak bi znižanje veljalo za vse. Opozicija je poudarjala, da se ranljivim vsak prihranek pozna. Predlog je bil na koncu zavrnjen.