To so zmagovalci in poraženci največjega trgovinskega dogovora

Predstavniki Evropske unije (EU) in južnoameriškega trgovinskega bloka Mercosur bodo v soboto po več kot četrt stoletja pogajanj podpisali sporazum o prosti trgovini. Zaradi tega so se evropski kmetje že večkrat podali na ulice, medtem ko si mnoge evropske industrije obetajo novih izvoznih trgov v času trgovinskih in geopolitičnih napetosti.

Sporazum bo podpisan v Paragvaju, ki trenutno predseduje Mercosurju. Po navedbah Evropske komisije bo ustvaril največje prostotrgovinsko območje na svetu z več kot 700 milijoni potrošnikov, od tega okrog 270 milijonov v štirih državah bloka, tj. Braziliji, Argentini, Urugvaju in Paragvaju.

EU in Mercosur skupaj pomenita približno petino svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP).

Primat prepustila Kitajski, zdaj ga EU želi nazaj

Za obe regiji je sporazum priložnost, da zmanjšata geopolitična tveganja. EU želi svoj izvoz razpršiti stran od doslej ključnih trgov ZDA, kjer predsednik Donald Trump rožlja s carinami in protekcionizmom, in Kitajske, kjer domači ponudniki odžirajo tržni delež evropski avtomobilski industriji. Zmanjšati želi tudi odvisnost od Kitajske na področju kritičnih surovin. Mnoge izmed teh so na voljo v državah Latinske Amerike.

EU tudi ščiti tržni delež v regiji. Ta je v zadnjih 25 letih upadel s 30 odstotkov celotnega uvoza regije Mercosur na 19 odstotkov, sodeč po analizi gospodarskih učinkov, ki jo je pripravila Evropska komisija. S tem upadom je Kitajska leta 2017 prehitela EU kot glavna trgovinska partnerica Mercosurja.

K prečkanju ciljne črte po 25 letih je nemara pripomogla tudi nedavna vojaška intervencija Trumpa v Venezueli, ki je bila do leta 2016 polnopravna članica Mercosurja, ter njegova stroga carinska politika do držav, kot je Brazilija.

Z dodatnimi izvoznimi trgi bodo države Mercosurja namreč predvidoma manj odvisne od ZDA in manj dovzetne za Trumpovo obujanje Monroejeve doktrine, ki Latinsko Ameriko postavlja v sfero vpliva ZDA. Čeprav ima Trump močnega zaveznika v argentinskem predsedniku Javierju Mileiju, ki mu je nedavno priskočil na pomoč z 20 milijardami dolarjev posojila za podporo valuti, je tudi Argentina pozdravila sprejem sporazuma.

Kako je sestavljen sporazum

Sporazum ima dva dela, ki imata drugačna postopka odobritve. Prvi je začasni trgovinski sporazum (Interim Trade Agreement – ITA). Ta spada v pristojnost EU, kar pomeni, da za začetek veljavnosti potrebuje odobritev Sveta EU in Evropskega parlamenta.

Svet EU, ki ga tvorijo države članice, je sporazum odobril prejšnji teden, čeprav so proti glasovale Francija, Poljska, Irska, Avstrija in Madžarska. Izid glasovanja je na ulice Pariza poslal francoske kmete. Na vrsti je še Parlament, kjer se pričakuje tesno glasovanje.

Drugi del je širši pridružitveni sporazum – partnerski sporazum med EU in Mercosurjem (EMPA), ki vključuje trgovino, naložbe in politično sodelovanje med regijama. Ratificirati ga morajo nacionalni parlamenti držav članic, kar bi lahko bil večleten proces. Ko enkrat stopi v veljavo, bo začasni sporazum nehal veljati.

Več izvoza evropskih avtomobilov

V države Mercosurja evropska podjetja izvozijo za več kot 55 milijard evrov blaga na leto (skupaj s storitvami znesek presega 80 milijard evrov), EU pa vidi potencial za rast te trgovine. Sporazum namreč odpravlja visoke uvozne carine Mercosurja na ključne izdelke, s čimer naj bi evropski izvozniki prihranili več kot štiri milijarde evrov na leto.

Med drugim se odpravljajo visoke carine za avtomobile in avtodele (trenutno pri 35 odstotkih), stroje in strojno opremo (20 odstotkov), kemične proizvode (18 odstotkov) in zdravila (14 odstotkov). Te kategorije pomenijo približno polovico evropskega izvoza blaga v Mercosur. Še posebej se jih veseli evropska avtomobilska industrija, ki se v zadnjem času spopada s hudo konkurenco na kitajskem trgu in visokimi carinami v ZDA, zato išče nove izvozne trge.

Trgi Mercosurja so privlačni, ker imajo mlado prebivalstvo in ker so doslej potencial za rast zavirale visoke carine. EU je leta 2024 v štiri države bloka izvozila za milijardo evrov avtomobilov, od tega 70 odstotkov iz Nemčije, medtem ko je na Kitajsko izvozila za 14,5 milijarde evrov avtomobilov.

EU je leta 2024 v štiri države Mercosurja izvozila za milijardo evrov avtomobilov, od tega 70 odstotkov iz Nemčije, medtem ko je na Kitajsko izvozila za 14,5 milijarde evrov avtomobilov.

Sporazum odpravlja trgovinske ovire za 91 odstotkov bilateralne trgovine med regijama. To bi po navedbah nizozemske banke ING znižalo efektivno carinsko stopnjo evropskega uvoza v Argentino s trenutnih 10,3 odstotka na približno en odstotek.

Komisija poudarja tudi olajšanje evropskih naložb v dobavne verige, vključno s kritičnimi surovinami za zeleni prehod, kot je litij.

Strah pred kmetijskimi proizvodi

V zameno za znižanje carin je EU državam Mercosur omogočila boljši dostop do evropskih trgov za kmetijske proizvode teh držav, pri čemer izstopata zlasti Argentina in Brazilija kot vodilni proizvajalki govedine in perutnine, Brazilija je vodilna tudi pri izvozu soje in sladkorja. Kmetijski proizvodi pomenijo slabo polovico celotnega izvoza Mercosurja v EU, ki je lani znašal 57 milijard evrov.

Sporazum olajšuje rast trgovine s povečanjem uvoznih kvot in zmanjšanjem ali odpravo carin za izdelke, kot so govedina, perutnina in sladkor. Toda EU poudarja, da gre za zelo omejen dostop za te kategorije izdelkov, sporazum pa vključuje tudi varovalko, če bi vendarle prišlo do nelojalne konkurence, kjer bi uvoz iz Mercosurja cenovno izrival s trga domače kmete.

Predstavniki evropskih kmetov opozarjajo, da južnoameriški tekmeci lahko ponudijo nižje cene, med drugim zaradi nižjih standardov pridelave, vključno z okoljskimi pravili. Med nasprotniki je tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), njen predsednik Jože Podgoršek je večkrat opozoril, da naj Slovenija sporazum podpre le v primeru močnih varovalk za evropsko kmetijstvo. Slovenija je v Svetu EU sporazum podprla.

Kmetijski proizvodi pomenijo slabo polovico celotnega izvoza Mercosurja v EU, ki je lani znašal 57 milijard evrov, dogovor naj bi ga še okrepil.

Pri Komisiji pravijo, da sporazum ne spreminja sanitarnih pravil za hrano v EU, ki veljajo enako za živila domačih proizvajalcev in za uvožena živila. Obenem načrtujejo uskladitev uvoza s proizvodnimi standardi na področju rabe pesticidov in dobrobiti živali.

Obenem vidi Komisija prednosti tudi za evropski kmetijski sektor, a zlasti proizvajalce hrane in pijač. Izvoz živil v Mercosur naj bi se namreč povečal za skoraj polovico, ko se bodo znižale carine na sir, vino, žgane pijače, čokolado in olivno olje. Sporazum uveljavlja zaščito porekla za več kot 300 avtohtonih evropskih proizvodov, kot so italijanski sir Parmigiano Reggiano, irski viski in francoski Prosecco, s čimer prepoveduje imitacije južnoameriških proizvajalcev.

Kako bi sporazum zaščitil evropske kmete

Komisija za zaščito domačih kmetov pred cenejšimi proizvodi iz Južne Amerike predlaga varovalni mehanizem. S spremljanjem količine uvoza, cen in tržnih deležev v posameznih državah članicah bo Komisija lahko preprečila morebitne negativne učinke za evropske kmete.

Če bi se obseg uvoza povečal za več kot 10 odstotkov ali če bi bile uvozne cene v eni ali več državah EU 10 odstotkov nižje od primerljivih evropskih izdelkov, bi lahko izvršni organ unije v največ 21 dneh od prejema pritožbe uvedel omejitve uvoza.

Komisija uvaja tudi nov mehanizem Varnostne mreže enotnosti (Unity Safety Net, angl.), ki bo ščitil evropske kmete v primeru “tržnih pretresov in geopolitičnih negotovosti” s 6,3 milijarde evrov pomoči. To je dvakratnik trenutnih kmetijskih rezerv, pravi Komisija.

Pa učinek na cene v slovenskih trgovinah?

Čeprav tako predstavniki kmetijstva kot tudi Evropska komisija v študiji učinkov sporazuma pričakujejo nižje cene nekaterih prehranskih proizvodov, ni pričakovati, da bo slovenski potrošnik po podpisu sporazuma opazil kakšno razliko v cenah na policah trgovin.

“Neposredni učinek na cene bo omejen, saj gre večinoma za tarifne kvote, ne liberalizacijo, kar pomeni, da bo obseg uvoza omejen, zato pričakujem relativno majhen vpliv na maloprodajne cene. Obenem smo v obdobju povečevanja stroškov proizvodnje in inflatornih vplivov, še posebej na področju hrane (npr. Slovenija pri tem izstopa), zato bo na cene treba gledati celovito,” je za Forbes Slovenija pojasnila profesorica Maja Zalaznik z Ekonomske fakultete.

Sodeč po študiji, ki so jo pripravili na ministrstvu za gospodarstvo in Ekonomski fakulteti, bodo učinki sporazuma na slovenski bruto domači proizvod (BDP) v desetletnem obdobju dosegli do 0,1 odstotka, piše STA.

Skromen bo predvidoma tudi vpliv na širše evropsko gospodarstvo. Evropski BDP se bo zaradi sporazuma do leta 2032 po napovedih povečal za 0,1 odstotka, prednosti pa ne bodo enakomerno porazdeljene. Države z močnim kmetijskim sektorjem, kot sta Španija in Italija, naj bi imele več koristi kot druge. Za Mercosur je spodbuda nekoliko večja, saj sporazum prinaša 0,3-odstotno dodatno rast BDP v istem obdobju, navajajo pri ING.

Priložnost za slovensko industrijo

Za slovenska podjetja, zlasti izvozno naravnana, sporazum z Mercosurjem pomeni priložnost. V panogah avtomobilske industrije in farmacije je Slovenija vključena v globalne dobavne verige, kar bi morala podjetja v sektorjih izkoristiti, meni Zalaznik. Od sporazuma si večji izvoz v Južno Ameriko obeta predvsem nemška avtomobilska industrija, ki ji dobavljajo mnoga slovenska podjetja.

“Slovenija kot izvozno gospodarstvo mora izkoristiti svoj položaj in priložnosti v dobavnih verigah, tako v avtomobilski industriji kot farmaciji, pa tudi na drugih področjih. Predvidevam, da bodo ponudniki (npr. nemška avtomobilska industrija) povečali izvoz zaradi lažjega dostopa do trgov držav Mercosur, kar se bo sčasoma poznalo tudi pri slovenskih dobaviteljih, ki npr. proizvajajo komponente, polizdelke ali ponujajo rešitve v te dobavne verige,” je dejala profesorica.

“Podobno je tudi na področju farmacevtske industrije, evropska farmacevtska podjetja vidijo že danes Latinsko Ameriko kot rastoč in zelo zanimiv prodajni trg, saj je demografski potencial velik. Hkrati se s tem odpira tudi možnost za investicije, kar je za naša podjetja prav tako lahko zelo zanimivo,” je še dejala. V Sloveniji poleg domače Krke, ki ima v obeh Amerikah zelo majhno prodajo, zdravila proizvajata in razvijata švicarska farmacevtska velikana Novartis in Sandoz, ki krepita naložbe v naši državi.

Kaj sledi?

Po potrditvi držav članic EU in podpisu sporazuma mora tega potrditi še Evropski parlament, ki tokrat ne bo več mogel spreminjati vsebine; odloča se le o potrditvi ali zavrnitvi sporazuma.

Toda evropski poslanci bodo najprej glasovali o predlogu, da se sporazum pošlje v pravno presojo na najvišje evropsko sodišče, kar bi lahko zamaknilo ratifikacijo. Do tega glasovanja bi lahko prišlo na naslednji plenarni seji 19. januarja, sprejem predloga pa bi lahko zamaknil veljavnost sporazuma za več mesecev.

Na sporazum in njegove učinke je treba gledati “v daljšem časovnem horizontu, ne toliko kratkoročno, predvsem pa kot novo strateško okno za lažje umeščanje na te trge, diverzifikacijo trgov za EU in krepitev njene konkurenčnosti, s tem pa tudi Slovenije,” sklene Zalaznik.