Pred volitvami: obljube o razbremenitvi plač, kje politiki vidijo rezerve

Gospodarski krog, ki povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, je danes na pogovor povabil predstavnike političnih strank, ki jim glede na ankete na bližnjih parlamentarnih volitvah kaže najbolje.

Srečanja z gospodarstveniki so se udeležili predsedniki in predstavniki osmih političnih strank, to so SDS, Gibanja Svoboda, SD, NSi, Demokratov, Resni.ce, Levice in Preroda. Sodeloval je tudi Marko Lotrič iz stranke Fokus kot predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, ki je član Gospodarskega kroga.

Razprava se je osredotočila na ključna razvojna vprašanja Slovenije, med drugimi na eno najbolj perečih, to je davčna politika – obdavčitev dela in lastništvo zaposlenih v podjetjih. Spregovorili so tudi o razvoju kapitalskega trga.

Kateri so glavni izzivi

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal je uvodoma orisala trenutno gospodarsko sliko, pri čemer je izpostavila, da se je gospodarska rast v zadnjih dveh letih bistveno upočasnila, Slovenija pa na lestvici konkurenčnosti dosega 46. mesto z nezavidljivo uvrstitvijo na posameznih področjih. Kot enega od razlogov za šibko gospodarsko rast je izpostavila tudi strukturo izdatkov države, pri čemer je navedla, da sta dve tretjini odhodkov namenjeni temu, kar ne krepi produktivnosti v gospodarstvu. Opozorila je tudi na povečevanje javne porabe, ki pa ne izhaja iz gospodarske rasti.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je dejal, da je slovenska gospodarska rast že dve leti pod pričakovanji, kar po njegovih besedah pomeni dve izgubljeni leti za razvoj, višje plače ter blaginjo ljudi in države. Kot je dejal, je vlada sprejela manjše ukrepe, ki pa so bili premalo ambiciozni in so imeli premajhne učinke za gospodarstvo ali so bili izničeni z drugimi ukrepi. Medtem ključni problemi že desetletja ostajajo isti – toga delavno-pravna zakonodaja, dolgotrajni postopki za pridobitev dovoljenj, neučinkoviti razpisi, visoke cene energije za energetsko intenzivna podjetja, je naštel Šimonka. Posebej ga skrbita tudi nova polarizacija oziroma delitev med zaposlene in podjetja ter vse bolj negativen odnos nekaterih do podjetništva in gospodarstva.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Blaž Cvar je dejal, da so obrtniki in podjetniki danes tarča novih in dodatnih obremenitev, zmerno in spodbudno poslovno okolje pa da izginja pod težo administracije in novih dajatev. “Naše sporočilo je jasno: Kdor verjame, da lahko obrtniki in podjetniki na svojih plečih nosijo še dodatne uteži, je za prihodnjo vlado neprimeren. Takšno razmišljanje ne ogroža le podjetij, temveč usodo celotne družbe. Blagajne, iz katerih plačujemo šolstvo, zdravstvo, pa tudi javno upravo, bodo kmalu prazne, če bomo zadušili tiste, ki jih polnijo,” je povedal.

Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS), je dodala, da bi se odločevalci morali zavedati, da je ključ uspešnih politik v povečevanju nacionalnega bogastva, nikakor pa ne samo v njegovi prerazporeditvi.

1. Obdavčitev dela

Sokoordinator Levice Luka Mesec je o hitri rasti stroškov dela in naraščajočem davčnem primežu povedal, da davkov ne zbiramo zato, ker bi hoteli škodovati gospodarstvu, temveč za zdravstvo, šolstvo in druge storitve, brez katerih ne bomo konkurenčni. Zagovarja razbremenitev dela, vendar opozarja, da je treba to uravnotežiti in se vprašati, kje so rezerve. Sam jih vidi pri predvsem pri obdavčitvi premoženja, kjer smo na repu Evrope.

Temu se pridružujejo tudi v stranki SD, ki ima po besedah Matevža Frangeža v programu razbremenitev dela, a bi to nujno morali uravnotežiti z uvedbo pravičnega premoženjskega davka.

Klemen Boštjančič iz Gibanja Svoboda je dodal, da je na tem področju treba narediti korak naprej, a je treba paziti na javnofinančno vzdržnost, razmisliti o spremembi strukture davkov in se osredotočiti na tiste davke, ki so gospodarski rasti prijazni, to so davki na nepremičnine in potrošnjo.

Vladimir Prebilič iz stranke Prerod meni, da je rezerva za uravnoteženje razbremenitve stroškov dela med drugim v korupciji. V stranki predvidevajo tudi razvojno kapico, s katero bi razbremenili tako imenovani srednji razred, da bo ostal doma. Zelo pomembno se jim zdi tudi večje vključevanje gospodarstva v izobraževalni sistem, kar bi podjetjem olajšalo in spodbudilo iskanje mladih talentov.

Manjši pritisk na plače bi po mnenju Marka Lotriča prispeval k zadrževanju in privabljanju talentov v Slovenijo.

V stranki SDS po navedbah Polone Rifelj prisegajo na uvedbo razvojne kapice in na ugodnejšo obdavčitev nagrad, ukinitev najvišje dohodninske stopnje in dvig splošne dohodninske olajšave. Tudi Rifelj je opozorila, da je treba vedeti, kako bomo uravnotežili ta izpad, a dodala, da financiramo marsikaj, kar ne bi bilo treba, in da smo zelo odprti za koruptivne izgube.

Jernej Vrtovec iz NSi je opozoril, da so plače visokokvalificiranih kadrov preveč obdavčene, zato v stranki predlagajo dvig splošne olajšave na 8.000 evrov od leta 2029 in postopen dvig na 10.000 evrov ter nujno uvedbo razvojne kapice. Njihov odgovor za izpad bi bilo zmanjšanje javne porabe.

V stranki Resni.ca je nižja obdavčitev v središču njihove gospodarske politike, pravi Andrej Perc. “Predlagamo, da se obdavčitev drugega davčnega razreda zniža s 26 na 20 odstotkov in tretjega s 33 na 28 odstotkov. To bi sicer pomenilo približno 500 milijonov evrov približno izpada iz davčne blagajne,” je navedel. Tega bi po njegovem lahko uravnotežili z optimiziranjem javne uprave, kjer so rezerve velike, in preprečevanjem korupcije.

Predsednik Demokratov Anže Logar je dejal, da je nujno sprejeti trojček dohodninske reforme, v katerem je dvig dohodninske olajšave, razvojna kapica in ukinitev zgornjega razreda. Dodal je, da je aktualna vlada davčno breme povečala za milijardo in pol in da je to treba zmanjšati vsaj za polovico.

2. Lastništvo zaposlenih v podjetjih

Sogovorniki so se dotaknili tudi lastništva delavcev v podjetjih, večina ga podpira. Spomnimo, konec lanskega leta je stopil v veljavo zakon o lastniški zadrugi delavcev, ki vzpostavlja pravni in davčni okvir vključevanje zaposlenih v lastništvo podjetij. Mesec, Perc, Lotrič, Prebilič in Logar so poudarili, da delavsko lastništvo podjetij motivira zaposlene, pritegne strokovni kader in krepi gospodarstvo.

Na drugi strani se je Vrtovec vprašal, ali so zaposleni sploh zainteresirani, da postanejo solastniki podjetja. Rifelj pa je dodala, da delavci prevzemajo tudi lastniška tveganja, zato je v trenutnem nestabilnem gospodarskem okolju vprašanje, koliko delavcev se bo za to dejansko odločalo. Hkrati je predlagala davčne spodbude za notranje lastništvo, “saj je zelo pomembno, da gospodarstvo ostane v slovenskih rokah”.

Frangež je dodal, da v SD razvoj delavskega in državljanskega delničarstva postavljajo med ključne ukrepe tudi zaradi investicij, ki jih slovensko gospodarstvo potrebuje.

3. Razvoj kapitalskega trga

Sogovorniki so se o področju razvoja kapitalskega trga v Sloveniji strinjali, da ta ni dovolj razvit. Vrtovec in Frangež sta izpostavila tudi, da na bankah ležijo milijarde prihrankov, ki imajo velik investicijski potencial in bi jih bilo treba sprostiti.

Logar je spomnil, da je aktualna vlada na tem področju prinesla dve novosti, to so individualni naložbeni računi in ljudske obveznice, a dodal, da potrebujemo korak naprej. To bi po njegovem mnenju dosegli s finančnim opismenjevanjem mladih, krepitvijo drugega pokojninskega stebra ter spodbudami in nižjimi davčnimi bremeni za vlagatelje. Podobnega mnenja sta tudi Lotrič in Rifelj.

V Resni.ci predlagajo tudi preoblikovanje prvega pokojninskega stebra in da bi se vsaj pri mladih del sredstev začelo vlagati v kapitalske trge.

Boštjančič je o ugodnejših olajšavah odvrnil, da je v drugem pokojninskem stebru že uveljavljen relativno ugoden sistem olajšav, vendar ga uporablja manj kot štiri odstotke ljudi. “To pomeni, da ni problem samo v uvedbi, ampak kako znamo ljudem razložiti vprašanje pokojnin,” je dejal.

Prebilič in Mesec sta prepričana, da je glavni problem, zakaj se ljudje ne odločijo za vlaganje, preprosto v zaupanju. “Pidovski skladi v 90. letih, piramidne sheme, finančna kriza, podrejene obveznice… To so zgodbe, ki so ubile zaupanje Slovencev v finančne trge. Rezultat je, da zaupajo samo trem finančnicm instrumentom – varčevanje na bankah, kupovanje dodatnih stanovanj in kriptovalutam,” je povedal Mesec.

V okviru razprave o demografskih izzivih so se dotaknili tudi stanovanjske problematike. Vrtovec in Logar sta se strinjala, da so stanovanja potrebna, ampak ne socialistična gradnja najemnih stanovanj, saj si mladi po Vrtovčevih besedah želijo lastniških stanovanj. Logar je kot rešitev ponudil več zemljišč za gradnjo.

Na drugi strani v Resni.ci priznavajo, da je stanovanjska politika dobra, a predlagajo bolj kratkoročni ukrep, in sicer državno posojilo z državnim poroštvom 50.000 evrov za vsako mlado mamo do 27. leta starosti.