Milijarderji, ki tako kot Trump stavijo na Grenlandijo
Grenlandija ne zanima le Donalda Trumpa, temveč tudi premožne vlagatelje.
ZDA so v zadnjih dneh zaostrile grožnje o prevzemu Grenlandije. Trump je včeraj ponoči dejal, da bodo ZDA na največjem otoku sveta “nekaj naredile na lep ali grd način”, ker da bosta v nasprotnem primeru Grenladijo prevzeli Rusija in Kitajska, ki pa ju ZDA noče “imeti za sosedi”.
Evropa je ogorčena. Danska premierka Mette Frederiksen je bila že pred dnevi jasna – dejala je, da bi ameriški napad na Grenlandijo prinesel konec Nata in konec varnosti, kakšno je svet vzpostavil po drugi svetovni vojni. Tudi grenlandske politične stranke so enotno zavrnile ambicije ameriškega predsednika.
Ameriščani pravijo, da je pridobitev Grenlandije nacionalno-varnostna prioriteta, potrebna za odvračanje nasprotnikov v Arktiki. Ameriški mediji pa raziskujejo, ali obstaja še kakšen razlog, zakaj ZDA tako zanimajo Grenlandijo.
Ta je že dolgo tudi na radarju nekaterih najbogatejših vlagateljev. Kot poroča Forbes, so le nekaj mesecev po tem, ko je Trump (v letu 2018) prvič izrazil zanimanje za Grenlandijo, Jeff Bezos, Bill Gates in Michael Bloomberg začeli strateško vlagati na z rudninami bogat otok.
Bogataš, ki naj bi Trumpu dal idejo, vlaga na Grenlandiji
Ti krogi so očitno navdušili tudi Trumpa. Temu naj bi namreč idejo za prevzem nadzora nad Grenlandijo po besedah nekdanjega svetovalca Johna Boltona dal ameriški poslovnež Ronald Lauder, dedič kozmetičnega imperija Estée Lauder in predsednik Svetovnega judovskega kongresa.
Ta je po nedavnem poročanju danskega časopisa Politiken tudi investiral v dve podjetji na Grenladniji. Eno je majhno podjetje za stekleničenje pitne vode Greenland Water Bank, ki trenutno posluje z izgubo. Podjetje je bilo do lani v lasti dveh grenlandskih poslovnežev, ki pa sta posel prodala skupino investitorjev Greenland Development Partners s sedežem v ameriškem Delawaru, del katere je tudi Lauder.
Lauder vlaga tudi v podjetje Greenland Investment Group, ki se zanima za postavitev hidroelektrarne na največjem grenlandskem jezeru Tasersiaq, ki bi z energijo oskrbovala talilnico aluminija.
Startup, ki išče redke zemlje
Jeff Bezos, Bill Gates in Michael Bloomberg so že pred leti prepoznali potencial redkih zemelj za tehnološka podjetja. Leta 2019 so vložili v Kobold Metals, podjetje, ki s pomočjo tehnologije umetne inteligence išče dragocene redke zemlje. To se je po poročanju Forbesa zgodilo le nekaj mesecev po tem, ko je Trump prvič omenil namero, da “kupi” Grenlandijo.
V podjetje je leta 2022 investiral tudi Sam Altman, direktor OpenAI. Nekaj dni stara objava na straneh ameriške komisije za trg vrednostnih papirjev (SEC) zdaj napoveduje novo dokapitalizacijo Kobold Metals.
Podjetje je v partnerstvu z grenlandskim podjetjem Bluejay Holdings odkrilo znatne vire niklja in bakra na več območjih, predvsem v regiji Disko-Nuussuaq. Njihov izkop pa zahteva milijardne naložbe.
Ideja”tech brojev”: režim z minimalno regulacije
Altman in Peter Thiel pa sta že leta 2021 financirala startup Praxis, ki napoveduje gradnjo tehnološko naprednega “mesta svobode” na otoku. Reuters je pisal, da gre za “libertarno utopično” idejo o mestu z minimalno korporativno regulacijo.
Reuters je aprila lani poročal, da so pogovori v zgodnji fazi, a da podporo Bele hiše dokazuje Trumpovo imenovanje Kena Howeryja za veleposlanika na Danskem. Howery je v preteklosti soustanovil podjetje tveganega kapitala s tehnološkim milijarderjem Thielom, ki po poročanju Reutersa velja za enega največjih zagovornikov takšnih mest z nizko stopnjo regulacije. Howery je tudi dolgoletni prijatelj Elona Muska, ki je blizu Trumpu.
Po pisanju Reutersa startup udejanja dolgoletno idejo Silicijeve doline o vzpostavitvi mest z nizko stopnjo regulacije po vsem svetu, vključno z ZDA, kar je Trump obljubil v predvolilni kampanji leta 2023. Cilj naj bi bilo spodbujanje inovacij z odpravljanjem regulatornih ovir. Vizija za Grenlandijo bi lahko po navedbah neuradnih virov vključevala središče za umetno inteligenco, avtonomna vozila, vesoljske izstrelitve, mikro jedrske reaktorje in hitre železnice.
Guardian je poročal, da je eden od ustanoviteljev startupa Praxis Dryden Brown javno izjavil, da “bi Praxis rad podprl razvoj Grenlandije z usklajevanjem talentov, podjetij in kapitala, da bi pomagal zavarovati Arktiko, pridobiti kritične vire, teraformirati tla z napredno tehnologijo, da bi bila bolj primerna za bivanje, in zgraditi mitsko mesto na severu”.
