Milijarderji pakirajo kovčke in bežijo iz Kalifornije

Kalifornijski zdravstveni sindikat Service Employees International Union-United Healthcare Workers West, ki zastopa več kot 120 tisoč zdravstvenih delavcev in pacientov, je konec oktobra predlagal uvedbo davka na premoženje.

Ideja je, da bi uvedli enkraten petodstotni davek na premoženje za posameznike v Kaliforniji z neto premoženjem v višini ene milijarde dolarjev ali več. Davek se torej ne bi obračunal od dohodka, ampak od skupne vrednosti neto premoženja, od delnic do umetniških del in pravic intelektualne lastnine.

Referendum o predlogu je sicer predviden šele za november, a če bi ga volivci podprli, bi davek plačali milijarderji, ki so bili 1. januarja 2026 prebivalci Kalifornije. Teh naj bi bilo okoli 200, pričakovan izplen pa 100 milijard dolarjev, poroča Financial Times.

Ustanovitelja Googla se selita v Miami

Kot piše finančni časnik, so nekateri znani milijarderji pred novim letom menjali bivališče, časovnica pa napeljuje, da je to posledica strahu pred uvedbo novega davka. Tako FT poroča, da se je soustanovitelj Googla Sergey Brin s svojimi 15 podjetji preselil v Miami. Ameriški mediji so poročali, da je za novo bivališče na Floridi odštel vrtoglavih 173,4 milijona dolarjev.

Tudi drugi ustanovitelj spletnega velikana Larry Page je svoja podjetja preselil konec lanskega leta. Po poročanju New York Timesa je več kot 45 kalifornijskih družb z omejeno odgovornostjo, povezanih s Pageom, nedavno vložilo zahtevek za prekinitev dejavnosti ali selitev iz države. Sklad, v ozadju katerega naj bi bil Page, pa je kupil 71,9 milijona dolarjev vredno posestvo v soseski Coconut Grove v Miamiju, blizu Brinovega prebivališča.

Ob 8. uri zjutraj na zadnji dan leta 2025 je tudi podjetje milijarderja in tehnološkega vlagatelja Petra Thiela sporočilo, da je podpisalo najemno pogodbo za nove poslovne prostore v Miamiju. Poslovni prostori v umetniški četrti Wynwood bodo “dopolnjevali” obstoječe poslovanje podjetja Thiel Capital v Los Angelesu, je navedeno v izjavi.

Nekaj ur kasneje je podjetje za tvegani kapital Craft Ventures, ki ga je soustanovil milijarder David Sacks, sporočilo, da je odprlo pisarno v Austinu v Teksasu. Podjetje je navedlo, da se je Sacks, ki je več let živel v soseski v San Franciscu, znani kot ulica milijarderjev, decembra preselil v okolico Austina, prav tako drugi ustanovitelj podjetja Bill Lee.

Ukrep, ki rešuje proračun, ali tiranija?

Povod za davek so vse večje skrbi zaradi naraščajoče neenakosti. Podporniki menijo, da bo ta omogočil zvezno financiranje ukrepov za “navadne Kalifornijce”, predvsem v zdravstvu.

“Če ne bomo ukrepali, se bližamo propadu našega zdravstvenega sistema v Kaliforniji, kar bo imelo resne posledice,” je po poročanju FT dejala predstavnica predlagateljev Suzanne Jimenez. “Zaprle se bodo urgentne ambulante, zaprle se bodo bolnišnice. Starejši in veterani bodo izgubili dostop do oskrbe v domovih za ostarele.”

Jimenez je dejala, da je pretirano govoriti o eksodusu milijarderjev in da javnomnenjske raziskave kažejo široko podporo davku.

Milijarder Sacks, ki je tudi svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za področji umetne inteligence in kriptovalut, pa je nedavno v enem od podkastov dejal, da ne gre za enkratni davek in predlog po poročanju FT označil za tiranijo. “To je zaseg premoženja, zaseg zasebne lastnine. Ustanavlja precedens, da lahko opredelimo poljubno skupino ljudi in jim zaplenimo del njihove lastnine, ker so politično nepriljubljeni.”

Niso pa vsi milijarderji proti. Jensen Huang, izvršni direktor Nvidie, je ta teden za Bloomberg dejal, da ga ne bi motilo, če bi moral plačati davek. Njegovo premoženje je ocenjeno na 155 milijard dolarjev, kar pomeni, da bi lahko davek segel vse do 7,75 milijarde dolarjev. Kot je dejal, pa do pogovora o tem ni razmišljal. “Odločili smo se, da bomo živeli v Silicijevi dolini, in kakršne koli davke želijo uvesti, naj bo tako. Zame je to popolnoma v redu,” je dejal Huang.

Predvolilna tema

Kot piše FT, bo tema neenakosti zaznamovala ameriško politiko pred novembrskimi vmesnimi volitvami v kongresu, na katerih želijo demokrati ponovno prevzeti nadzor.

Njihova glavna tarča naj bi bili prav milijarderji. Ob tem FT spominja, da želi tudi novi župan New Yorka, demokrat Zohran Mamdani, svojo progresivno agendo, ki vključuje zamrznitev najemnin in brezplačne avtobusne prevoze, delno financirati z višjimi davki za premožne.