Mladi slovenski znanstvenik, ki išče rešitve za bolj učinkovito javno zdravstvo

Luka Petravić deluje na presečišču zdravstva, digitalizacije in družbeno pomembnih projektov. Je specializant interne medicine na Univerzitetnem kliničnem centru Maribor ter raziskovalec in doktorski študent na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer se posveča velikim podatkom urgentnih obravnav v Sloveniji.

Veliko podatkov, ki pa niso izkoriščeni

Za to temo se je odločil, ko je videl, da imamo v Sloveniji veliko bazo podatkov o vseh obiskih urgentnih centrov, ki pa se ne uporabljajo za raziskave, s katerimi bi lahko spremljali različne trende, kot sta gostota obiskov skozi čas ali razlogi za prihode na urgenco. Na podlagi ugotovitev bi namreč lahko sprejeli ukrepe za učinkovitejše delovanje urgenc, ki včasih pokajo po šivih.

»Amazon, recimo, spremlja skozi čas, kakšno je gibanje nakupov in potem prilagaja svoje zaloge tako, da vi lahko dobite dostavo naslednji dan,« da primerjavo Petravić in doda, da se je z umetno inteligenco razvilo veliko sistemov, ki še izboljšujejo logistiko in jih je mogoče uporabiti tudi na drugih področjih, na primer v energetiki in tudi medicini. »Glede na to, da so podatki o obiskih urgentnih centrov v Sloveniji kakovostni in dostopni, se mi je zdelo, da bi bila to zanimiva tema za doktorat.«

Celoten pogovor z znanstvenikom Luko Petravićem si lahko ogledate v spodnjem videu:

Če želite pogovor poslušati v avdioobliki, lahko to storite spodaj:

»Delovanje urgenc v Sloveniji je dobro«

Petravić ima tudi širši pogled na delovanje urgentnih centrov, saj svetuje pri evropskem projektu eCREAM, namenjenem optimizaciji urgentnih centrov na evropski ravni. Kot primer, kjer zelo dobro izkoriščajo podatke za učinkovitejšo organizacijo dela, omeni Dansko.

Po njegovem je tudi naš urgentni sistem dober. »Stroka je na zelo visoki ravni. To smo videli tudi v registru zunajbolnišničnih srčnih zastojev. Slovenija je četrta v Evropi po preživetju tega izjemno smrtonosnega stanja. Zato menim, da stanje na urgencah morda ni tako slabo, kot se prikazuje. Je pa res, da so številke in statistika eno, drugo pa je, ko sediš v čakalnici in čakaš pet ur ali še več,« pravi mladi znanstvenik, ki je tudi soustanovitelj prvega nacionalnega registra zunajbolnišničnih srčnih zastojev SiOHCA.

Razvoj prostovoljskega projekta Sledilnik

Projektu Sledilnik, ki je v času epidemije zbiral, analiziral in objavljal podatke o širjenju novega koronavirusa, se je pridružil v okviru seminarja na dodiplomskem študiju, ki ga je delal pri predmetu medicinska etika. V času covida jih je zanimalo mnenje Slovencev o cepljenju, ki je bilo takrat vroča tema. »Nastala je res odlična anketa, zanjo smo dobili tudi Peralchovo priznanje in jaz pozneje priznanje dr. Uroša Seljaka,« pove Petravić.

Nato se je pridružil podprojektu zdravniki.sledilnik.org, ki je pomemben vir za iskanje dostopne primarne oskrbe. Prek njega lahko posameznik dobi informacijo, kateri družinski zdravnik, zobozdravnik, pediater ali ginekolog še sprejema paciente. Za ta projekt je ekipa lani tudi prejela nagrado za socialno inovacijo SozialMarie in priznanje DigiVzornik. Želi si, da bi enkrat lahko objavljali tudi podatke, ki bi napovedali, koliko ljudi bo sprejetih v bolnico, kako polni bodo posamezni oddelki in podobno, s čimer se ukvarja v okviru doktorskega študija.

Ne verjemite vsemu, kar vam pove chatgpt

V času, ko je na internetu in prek pogovornih klepetalnikov mogoče najti enormne količine podatkov, so ljudje veliko bolj informirani o svojih morebitnih bolezenskih stanjih, vendar se na drugi strani lahko ujamejo v past, saj so informacije pogosto zavajajoče, celo napačne ali pa jih posameznik brez ustreznega medicinskega znanja lahko napačno interpretira. Petravić poudari, da ne gre verjeti vsemu, kar preberemo na spletu. »Zdi se mi, da je problem predvsem, ker to lahko ljudi prestraši. Prav je, da so pacienti opolnomočeni, da vejo, kaj se jim dogaja, znajo postaviti vprašanja, ki so pomembna, ampak velikokrat lahko ti pogovorni roboti dajo en kup diagnoz, zato se lahko nekdo, ki ni čisto zdravstveno pismen, recimo za preveč stvari testira.«

Pri tem doda, da bodo tovrstni viri informacij vedno boljši, »tako da bodo pomagali tudi nam, stroki. Kot veste, je vsak dan objavljenih na milijone člankov, to področje še sicer še v povojih, ampak bo zelo zanimivo in bo vplivalo na stroko in na naše vsakdanje življenje.«

V pogovoru z Luko Petravićem, objavljenem zgoraj, izveste tudi:

• Kako mu je študijska izmenjava na Finskem spremenila pogled na kakovost življenja in možnosti javnega zdravstva?
• Kakšne izkušnje je pridobil na študijski izmenjavi v ZDA?
• Kje so po njegovem največje težave slovenskega javnega zdravstva?
• Zakaj so pomembni preventivni programi?
• Kako vidi digitalizacijo zdravstva pri nas?
• Kako bo tehnološki razvoj krepil učinkovitost zdravstvene oskrbe?

Na Forbesove pogovore 30 pod 30 se lahko naročite pri vašem priljubljenem ponudniku podkastov.