Bruselj daje zeleno luč za največji trgovinski sporazum, Poljska gre na sodišče

Po današnji podpori držav članic bosta lahko zdaj EU in Mercosur vendarle podpisala začasni trgovinski sporazum. Kmetje v več državah po Evropi so se v znak protesta podali na ulice, Poljska napoveduje tožbo.
Države članice EU so danes podprle podpis trgovinskega sporazuma z južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Gre za največji trgovinski sporazum, ki bo odpravil številne ovire pri trgovanju med stranema. Vključuje tudi več določb, namenjenih zaščiti evropskih kmetov pred morebitnimi negativnimi posledicami uvoza iz Južne Amerike.
Da ne bodo podprle sporazuma med EU in Mercosurjem, so že pred današnjim odločanjem napovedale Francija, Avstrija, Irska, Madžarska in Poljska. Vse do konca pa ni bilo znano stališče Italije, ki je nato podpis vendarle podprla.
To je zadoščalo za tako imenovano kvalificirano večino, ki je dosežena, če za glasuje 15 od 27 držav članic, ki skupaj predstavljajo najmanj 65 odstotkov vsega prebivalstva.
Po današnji podpori držav članic unije bosta lahko zdaj strani več kot četrt stoletja po začetku pogajanj vendarle podpisali začasni trgovinski sporazum, ki je del celovitega partnerskega sporazuma EU-Mercosur.
Zdaj bo sicer po navedbah virov pri ciprskem predsedstvu Sveta EU stekel še pisni postopek, v okviru katerega bodo članice tudi uradno potrdile sklenitev in podpis sporazuma. Ta bo predvidoma prihodnji teden v Paragvaju, navaja STA.

Poljska gre na sodišče EU
“Odobritev sporazuma EU-Mercosur predstavlja mejnik v evropski trgovinski politiki, pa tudi pomemben signal za našo strateško suverenost in sposobnost ukrepanja,” je v odzivu na zeleno luč članic unije za podpis trgovinskega sporazuma z Mercosurjem dejal nemški kancler Friedrich Merz. Podporo sporazumu so pozdravili tudi predstavniki nemške avtomobilske in kemične industrije, medtem ko tamkajšnji kmetje s tem niso zadovoljni.
Poleg Nemčije je ena najglasnejših podpornic sporazuma z južnoameriškim trgovinskim blokom Španija, kjer so prav tako pozdravili odločitev članic EU.
Z rezultatom pogajanj med državami članicami unije je zadovoljen tudi italijanski kmetijski minister Francesco Lollobrigida, čigar država je skupaj s Francijo, Poljsko in še nekaj drugimi državami zahtevala strožje mehanizme za spremljanje uvoza kmetijskih proizvodov iz držav Mercosurja. Italija je nazadnje podpis sporazuma podprla, Francija, Poljska, Avstrija, Irska in Madžarska pa so glasovale proti.
Senator skrajno desne stranke Liga, ki je prav tako del italijanske vladajoče koalicije, Claudio Borghi se medtem ni strinjal z ministrom. Napovedal je, da bo predstavniki njegove stranke v parlamentu glasovali proti sporazumu, navaja Ansa.
Do sporazuma je bil kritičen tudi namestnik poljskega premierja Wladyslaw Kosiniak-Kamysz, ki je na družbenem omrežju X napovedal, da ga bo poljska vlada izpodbijala na Sodišču EU.
Zaostrili ukrepe za zaščito evropskih kmetov
Stalni predstavniki držav članic v Bruslju so po navedbah Sveta EU danes potrdili tudi načelni dogovor z Evropskim parlamentom o pravni podlagi za izvajanje posebne varovalke za zaščito evropskega kmetijskega sektorja pred porastom uvoza iz Mercosurja, ki bi škodoval domačim proizvajalcem. Pogoje za sprožitev preiskave so še zaostrili.
Decembra lani doseženi dogovor med Svetom in parlamentom je namreč predvideval, da jo bodo sprožili, če bodo ugotovili, da so uvozne cene določenega proizvoda v eni ali več članicah za osem odstotkov nižje od cen enakega ali konkurenčnega proizvoda EU.
Poleg tega bi moral biti izpolnjen še eden od drugih dveh pogojev, to sta več kot osemodstotno povečanje količine uvoza proizvoda pod ugodnejšimi pogoji glede na triletno povprečje in osemodstotno znižanje uvoznih cen proizvoda glede na triletno povprečje. Zdaj naj bi se članice strinjale, da bodo vsi trije kriteriji namesto pri osmih določeni pri petih odstotkih.
Če bo komisija v preiskavi ugotovila, da obstaja grožnja resnega škodovanja evropskemu trgu, bo začasno zamrznila izvajanje carinskih ugodnosti za proizvod, ki to povzroča, piše STA.
Kmetje tudi danes na ulicah
Pogajanja in potrjevanje sporazuma so spremljali množični protesti evropskih kmetov, ki svarijo pred nelojalno konkurenco južnoameriških proizvajalcev. Kmetje v Franciji, Belgiji, Italiji in na Poljskem so se danes s traktorji podali na ceste in ulice v znak protesta proti sporazumu.
Kmetje so z več deset traktorji danes ovirali promet v Parizu, potem ko so se z njimi v mesto pripeljali že v četrtek, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Blokirali so tudi avtocesto Lille-Tournai, belgijski kmetje pa so promet ovirali na več avtocestnih odsekih na jugu in vzhodu države, še navaja agencija. V Italiji so kmetje s traktorji blokirali trg Piazza Duca d’Aosta v Milanu.
Na ulice so se odpravili tudi poljski kmetje. Več kot tisoč se jih je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zbralo v Varšavi, nekateri so se pripeljali s traktorji. “Ta sporazum bo ubil poljsko kmetijstvo,” so opozarjali. Kot še navaja AFP, so se z zastavami in oblečeni v rumene jopiče sprehodili do parlamenta in sedeža premierja Donalda Tuska.

Bruselj je skušal zahteve kmetov in skeptičnih držav članic v minulih mesecih nasloviti z zgoraj omenjeni zaščitnimi ukrepi, spremembami prvotno predlaganega financiranja kmetijstva v prihodnjem dolgoročnem proračunu EU in znižanjem carin na uvoz določenih gnojil.
Proti tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije
V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so sicer vlado danes dopoldan pozvali, naj sporazuma ne podpre, saj da je ta škodljiv tako za evropske kot za slovenske kmete, čeprav naj bi vseboval nekatere varovalke za zaščito domačih kmetov.
V zbornici so zaprosili za nujen sestanek z vlado in kmetijskim ministrstvom, na katerem bi med drugim razjasnili, kateri so tisti ukrepi, zapisani v sporazumu, s katerimi bi zaščitili slovenskega kmeta. Ta bi moral biti sklican v roku enega tedna, ker se sporazum pospešeno pripravlja na ravni EU in časa ni veliko, je opozoril predsednik zbornice Jože Podgoršek.

Kaj prinaša sporazum
V skladu sporazumom, o katerem sta se EU in Mercosur dogovorila že decembra 2024, bodo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj postopoma odpravili carine na uvoz več kot 90 odstotkov blaga iz EU. Uvoznih carin med drugim ne bo več na avtomobile, stroje, zdravila, oljčno olje, čokolado ter vino in žgane pijače, navaja STA.
Južnoameriški kmetje pa bodo v EU med drugim lažje izvažali govedino, perutnino, svinjino, riž, med in sladkor, a bo uvoz teh dobrin pod ugodnejšimi pogoji omejen s kvotami. Za te in še nekatere druge najbolj občutljive vrste blaga bo veljala posebna varovalka, namenjena zaščiti evropskega kmetijskega sektorja pred porastom uvoza iz Mercosurja, ki bi škodoval domačim proizvajalcem.
Več o vsebini sporazuma smo pisali v članku Kaj prinaša največji trgovinski sporazum EU, ki se ga bojijo evropski kmetje.