Pred pomembno odločitvijo za kmete v Bruslju: “Te dvoličnosti ne moremo razumeti”
Trgovinskemu sporazumu med EU in Mercosurjem se obeta podpora, med podpornicami je tudi Slovenija. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so vlado pozvali, naj sporazuma ne podpre, ter zaprosili za nujen sestanek z vlado in kmetijskim ministrstvom.
Predstavniki članic EU bodo danes v Bruslju odločali o podpisu trgovinskega sporazuma z južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur, ki bo odpravil številne ovire pri trgovanju med stranema. Sporazum, ki ga Slovenija podpira, bi lahko prejel zadostno podporo, poroča STA.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek je na današnji izjavi znova poudaril, da v zbornici ne morejo podpreti sporazuma, dokler bo ta škodljiv tako za evropske kot za slovenske kmete. Vlado so pozvali, da Slovenija pri današnjem odločanju o trgovinskem sporazumu z Mercosurjem ne podpre.
V preteklosti so v zbornici že večkrat opozorili, da bodo slovenski kmetje zaradi uvoza cenejših živil bistveno manj konkurenčni, uvožena hrana pa bo manj kakovostna. “Za nas je nesprejemljivo, da nekateri celo trdijo, da bo sporazum prinesel pozitivno učinke za slovensko kmetijstvo,” je dejal Podgoršek.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je ta teden dejala, da so varovalke za zaščito evropskih kmetov pred morebitnimi negativnimi posledicami trgovinskega sporazuma dovolj močne. Slovenski strokovnjaki, ki spremljajo trgovinske sporazume, po njenih navedbah ocenjujejo, da bodo učinki sporazuma za Slovenijo pozitivni.
KGZS: Ne vemo niti, katere so te varovalke
Navedbe o varovalkah oziroma ukrepih, s katerimi bi zaščitili domači kmetijski sektor, KGZS niso prepričale. “Ministrstvo (za kmetijstvo, op. a.) in vlado pozivamo, naj nam vendarle pojasnijo, kateri so tisti ukrepi, zapisani v sporazumu, s katerimi bomo zaščitili slovenskega kmeta, da bo ta lahko obdeloval in konkurenčno prideloval hrano tudi v naslednjih desetletjih.”
V ta namen so zato na vlado in pristojno ministrstvo naslovili prošnjo, da v roku enega tedna organizirajo nujen sestanek. Časa namreč zmanjkuje, saj se ukrep pospešeno pripravlja na ravni EU. Na njem bi pregledali te zaščitne ukrepe, in če je treba, tudi kakšnega dodali, da “bomo resnično na varni strani”, je pojasnil Podgoršek. “Zdaj nismo, predvsem pa ne vemo niti, kaj sporazum Mercosur vsebuje za zaščito evropskih in slovenskih kmetov,” je dodal.
V zbornici se bojijo, da bo sporazum imel negativne učinke tudi za evropske in slovenske potrošnike. Kot je pojasnil Podgoršek, je v državah Južne Amerike dovoljena uporaba sredstev za varstvo rastlin in hormonov v živinoreji, ki so v Evropi prepovedana, prav tako je bistveno večja vsebnost antibiotikov v hrani. “Prepričani smo, da bo del te hrane prišel tudi na evropsko tržišče, tudi takšne, ki ne bi smela. Kajti stoodstotne kontrole in sledljivosti zagotovo ni, je ni moč zagotoviti. … Zato je ta bojazen tako velika,” je navedel.
Opozoril je še na pomembne razlike v standardih pridelave hrane in reji živali, skrbi za dobrobit živali in okoljskih standardih ter skrbi za živali in okolje, ki so v EU bistveno višji. “Te dvoličnosti ne moremo razumeti. Podpiramo nekaj, kar na eni strani pomeni pridelavo hrane brez standardov, v Sloveniji pa z bistveno višjimi standardi dobesedno uničujemo slovenskega kmeta,” je sklenil.
Kaj prinaša sporazum
V skladu sporazumom, o katerem sta se EU in Mercosur dogovorila decembra 2024, bodo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj postopoma odpravili carine na uvoz več kot 90 odstotkov blaga iz EU. Uvoznih carin med drugim ne bo več na avtomobile, stroje, zdravila, oljčno olje, čokolado ter vino in žgane pijače, navaja STA.
Južnoameriški kmetje pa bodo v EU med drugim lažje izvažali govedino, perutnino, svinjino, riž, med in sladkor, a bo uvoz teh dobrin pod ugodnejšimi pogoji omejen s kvotami. Za te in še nekatere druge najbolj občutljive vrste blaga bo veljala posebna varovalka, namenjena zaščiti evropskega kmetijskega sektorja pred porastom uvoza iz Mercosurja, ki bi škodoval domačim proizvajalcem.
Več o vsebini sporazuma smo pisali v članku Kaj prinaša največji trgovinski sporazum EU, ki se ga bojijo evropski kmetje.
Množični protesti kmetov
Pogajanja, ki so trajala četrt stoletja, in potrjevanje sporazuma so spremljali množični protesti evropskih kmetov, ki svarijo pred nelojalno konkurenco iz Južne Amerike. Sredi decembra je v Bruslju protestiralo več kot 10.000 udeležencev iz vseh držav članic, med njimi tudi slovenski kmetje.
Bruselj je skušal zahteve kmetov, ki bodo v Belgiji in na Poljskem protestirali tudi danes, in skeptičnih držav članic v minulih mesecih nasloviti z omenjenimi zaščitnimi ukrepi, spremembami financiranja kmetijstva v prihodnjem dolgoročnem proračunu EU in znižanjem carin na uvoz določenih gnojil.
Kako bodo glasovale članice?
Irska, Poljska, Madžarska in Francija so v četrtek napovedale, da sporazuma ne bodo podprle, medtem ko končno stališče Italije še ni znano. Ta bi lahko glasovala za, kar bi že zadoščalo za potrditev.
Če se bo to zgodilo, bi lahko EU in Mercosur trgovinski sporazum podpisala že prihodnji teden, še piše STA.
