Po ameriškem napadu na Venezuelo vlagatelji ohranili mirne živce
Po ameriškem napadu na Venezuelo v petek se je pocenila surova nafta, medtem ko so delnice v azijskem trgovanju rasle kljub rastočim geopolitičnim negotovostim.
Finančni trgi ob ponedeljkovem odprtju borz procesirajo dogajanje preteklega vikenda, ko so ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v petek napadle Venezuelo in zajele njenega predsednika Nicolasa Madura z ženo. Vlagatelji so večinoma ohranili mirne živce, saj večjih premikov na naftnih trgih ali azijskih borzah za zdaj ni bilo.
Surova nafta se je v ponedeljkovem trgovanju pocenila za 0,87 odstotka. Cena za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte (WTI) znaša 56,8 dolarja, cena za sod severnomorske nafte brent pa 60,2 dolarja.
Trump je na sobotni tiskovni konferenci dejal, da bodo velika ameriška naftna podjetja prišla v Venezuelo, obnovila propadajočo državno infrastrukturo za proizvodnjo nafte in proizvodnjo povečala, kar bi lahko na svetovne trge prineslo nove sode. Venezuela ima največje naftne zaloge na svetu – skoraj petino svetovnih zalog -, toda zaradi let pomanjkanja naložb in ameriških sankcij proizvede zanemarljiv del svetovne nafte, le slab odstotek.
A kot piše Bloomberg, bi bil projekt obnove dolgotrajen. Medtem se letos na naftnih trgih pričakuje rekorden presežek v višini 3,8 milijona sodov na dan, po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA). Presežna proizvodnja držav proizvajalk – tako članic kartela OPEC kot nečlanic – je v 2025 poskrbela za 20-odstotni padec cen nafte, že pred napadom na Venezuelo pa je ameriški urad za podatke o energetiki (EIA) napovedoval nadaljnje padce v 2026.
Delniški trgi mirni
Borzni indeksi v Aziji so se v ponedeljkovem trgovanju, prvem v novem letu, pretežno obarvali zeleno. Osrednji indeksi na Japonskem (Nikkei 225), v Južni Koreji (Kospi) in Tajvanu (FTSE TWSE Taiwan 50) so pridobili tri odstotke ali več in dosegli nove rekordne vrednosti. Na Japonskem razpoloženje vlagateljev izboljšuje stabilizacija industrijske proizvodnje, v Južni Koreji in Tajvanu pa naložbe v umetno inteligenco.
Na kitajskih trgih je bilo trgovanje bolj umirjeno, saj je hongkonški indeks Hang Seng stagniral. Navzdol so ga potegnile kitajske naftne družbe, saj je indeks kitajskih energetskih delnic padel za tri odstotke. Kitajska je v zadnjih letih postala največja uvoznica venezuelske nafte na svetu, a ta pomeni le okrog štiri odstotke kitajskega uvoza te surovine.
V Evropi so glavni borzni indeksi trgovanje otvorili za rastjo. Osrednji indeks evrskega območja Eurostoxx 50 je pridobil 0,87 odstotka do okrog 9.30 ure, nemški DAX je pridobil 0,69 odstotka, francoski CAC 40 pa 0,43 odstotka.
Geopolitična negotovost, ki jo je Trump še zaostril z grožnjami o podobni intervenciji v Kolumbiji, je po drugi strani dvignila cene zlata, ki so celotno lansko leto podirale rekorde. Promptna cena zlata se je v ponedeljek zvišala za dobra dva odstotka na 4.424 dolarjev za 31,1-gramsko (trojsko) unčo. Cena za terminske pogodbe za srebro na newyorški surovinski borzi Comex so pridobile skoraj šest odstotkov.
Po pisanju Reutersa bo vpliv napada na Venezuelo najprej viden v obrambnem sektorju, saj bodo države še naprej povečevale obrambne izdatke. Povečana negotovost glede ameriških politik bo po mnenju analitikov povzročila tudi padec vrednosti dolarja in ogrozila njegov status varne naložbe. V ponedeljek se je sicer dolar nekoliko okrepil, a po devetodstotnem padcu v primerjavi z glavnimi valutami v lanskem letu.
