Zagreb nikakor noče kitajskih avtobusov

Potem ko je kitajski Yutong zaradi manjših težav, kot je bila ločljivost monitorja na avtobusu, izgubil na razpisu za zgibne električne avtobuse, se je zgodba ponovila s klasičnimi električnimi avtobusi. Oba posla je dobil najdražji ponudnik, to je Man.
Mesto Zagreb je spomladi pripravilo razpis za nabavo 70 električnih avtobusov v ocenjeni vrednosti 50 milijonov evrov brez DDV, je pisal Forbes Hrvaška. Razpis je bil razdeljen v tri skupine: klasični električni, zgibni električni in midi električni avtobusi.
Vrednost nakupa približno 33 klasičnih električnih avtobusov je bila ocenjena na 23,6 milijona evrov, za okrog 29 zgibnih električnih avtobusov so vrednost ocenili na 23,3 milijona evrov, za osem midi električnih avtobusov pa na osem milijonov evrov.
Mesto Zagreb je zdaj sporočilo, da so bile oktobra in novembra podpisane pogodbe za nakup električnih avtobusov v vrednosti 45,92 milijona evrov brez DDV.
Kot so na Forbesu Hrvaška poročali že septembra, je posel za dobavo zgibnih električnih avtobusov dobil Man, čeprav je bila ponudba kitajskega podjetja Yutong več kot štiri milijone evrov cenejša. Kitajci so na razpisu izgubili zaradi neizpolnjevanja sekundarnih pogojev, kot je na primer neopremljenost s HD monitorji.
V tem času je bilo objavljeno še, da se je kot edino podjetje za dobavo midi električnih avtobusov prijavil srbski Autobus.
Od štirih ponudnikov izbran najdražji
Ista zgodba se je od takrat ponovila tudi s klasičnimi električnimi avtobusi. Dva kitajska ponudnika sta bila zavrnjena zaradi manjših težav, pogodbo pa so znova sklenili z najdražjim Manom.
Klasične avtobuse so poleg Mana ponujali še kitajski Yutong, španski Irizar in kitajski Xiamen King Long v sodelovanju s hrvaškim podjetjem Vincek. Ponudba podjetja Man Importer Hrvatska je znašala 19,9 milijona evrov brez DDV, Yutonga 16,59 milijona evrov brez DDV, Irizarja 17,56 milijona evrov brez DDV in Xiamena 13,75 milijona evrov brez DDV.

Ob tem spomnimo, da so avtobusi kitajskega Yutonga pred dvema mesecema zaradi resnih pomislekov o varnosti sprožili alarme v več državah, med njimi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, ki so začele preiskavo. Norveška je ugotovila, da bi kitajsko podjetje s pomočjo oddaljenega dostopa “teoretično lahko ustavilo ali onesposobilo” avtobuse Yutong, je pisal Financial Times.
Yutong je te pomisleke zavrnil in dejal, da “strogo upošteva veljavne zakone, predpise in industrijske standarde lokacij, kjer delujejo njegova vozila”. Dodal je, da se podatki zbirajo izključno za vzdrževanje, optimizacijo in izboljšave njegovih vozil, ti pa da so ustrezno zaščiteni. “Nikomur ni dovoljen dostop ali vpogled v te podatke brez dovoljenja stranke,” so v proizvajalcu zatrdili v intervjuju za Sunday Times.
Kaj je odneslo tekmece
Kitajski Xiamen je bil iz razpisa izločen, ker zasloni za prikaz številke in cilja linije niso ustrezali specifikacijam. Poleg tega ločljivost zaslona za interne informacije 1920×534 slikovnih pik ni ustrezala predpisanemu minimumu 1900×600 slikovnih pik.
Tudi Yutong, ki je znan kot kakovosten proizvajalec in je na evropskih trgih bolj prisoten kot Xiamen, ni imel nobene možnosti. Naročnik je zahteval platišča velikosti 22,5 x 7,5 ali 22,5 x 8,25, Yutong pa je v prijavo vnesel le 275/70R22,5. Za ločljivost kamere so ponudili 1280×720 oziroma 720p, medtem ko je bila minimalna zahtevana ločljivost 4K oziroma 3840×2160 slikovnih pik. Za monitor video nadzornega sistema je bila zahtevana minimalna ločljivost HD (oziroma 1280 x 720), medtem ko je bila Yutongova 1024 x 600.
Irizar je bil prav tako izločen, vendar so poleg majhne težave z nezadostnim izhodnim tokom na USB-priključkih za potnike (pet amperov za dvojni izhod namesto enojnega) ponudili tudi baterijo avtobusa, ki se polni 53 minut dlje kot zahtevane tri ure.
Opozoriti je treba tudi, da podrobne specifikacije pred objavo razpisa gredo skozi predhodno posvetovanje – postopek, v katerem se lahko predlagajo spremembe razpisnih pogojev, ki so lahko sprejete ali pa tudi ne. Kot je razvidno iz poročila o posvetovanju, v tej fazi nihče ni zahteval sprememb ločljivosti monitorjev in napajanja prek USB.
Avtor izvirnega članka je Bojan Bajgorić Šantić, Forbes Hrvaška.