Banka Slovenije znižala napoved letošnje gospodarske rasti

Banka Slovenije je napoved letošnje gospodarske rasti znižala z 1,3 odstotka na odstotek, kar bo najnižja rast po letu 2020. Gre predvsem za posledico neugodnih gospodarskih gibanj v začetku leta zaradi negotovosti glede trgovinskih politik ameriške administracije, so pojasnili v centralni banki.

V nadaljevanju leta se je rast BDP okrepila in bo glede na razpoložljive podatke tudi v zadnjem četrtletju ostala solidna, okoli 0,7-odstotna, kar podpira zlasti izboljšanje kazalnika gospodarske klime, napovedujejo.

Banka Slovenije pričakuje, da se bo gospodarska rast v obdobju med leti 2026 in 2028 postopno krepila, pri čemer bo okrevanje v prihodnjem letu v veliki meri odražalo vlogo države. Od leta 2027 naprej bo rast bolj uravnotežena in vzdržna, so zapisali v sporočilu za javnost.

Prihodnje leto Sloveniji tako napoveduje 2,2-odstotno rast BDP, v letu 2027 bo 2,4-odstotna, v letu 2028 pa 2,1-odstotna.

Kljub temu je njena napoved za letos med najbolj optimističnimi, ki so jih v zadnjem času podale ustanove. Enoodstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP) Sloveniji letos napoveduje še Evropska komisija.

Pričakuje postopno umirjanje inflacije

Inflacija bo po najnovejši napovedi Banke Slovenije letos dosegla 2,5 odstotka, nato pa se bo postopno ustalila pri dvoodstotnem cilju. Prihodnje leto banka pričakuje 2,3-odstotno inflacijo, v letu 2027 2,2-odstotno in leta 2028 dvoodstotno.

K letošnji rasti inflacije temu je najpomembneje prispevala okrepljena rast cen hrane kot posledica višjih cen svetovnih prehrambnih surovin, okrepljene rasti stroškov dela in v manjši meri tudi dviga davka na dodano vrednost pri sladkih pijačah, so navedli v Banki Slovenije.

Rast cen hrane in zlasti rast stroškov dela sta ohranjali povišano tudi storitveno inflacijo. Ti dejavniki so skupaj odtehtali negativni prispevek cen energentov, zaznamovan s tečajnimi gibanji, upadanjem svetovnih cen nafte in znižanimi omrežninami v visoki sezoni pri cenah elektrike.

“Ob predvideni rasti produktivnosti pričakujemo, da se bo razkorak z rastjo plač postopno zmanjševal, s tem pa tudi pritisk stroškov dela na inflacijo. Obenem predpostavljamo tudi stabilizacijo uvoznih cen hrane,” so dejali v centralni banki.

Trg dela ostaja tesen

Rast zaposlenosti bo v napovednem obdobju šibka, zato je pričakovana krepitev gospodarske rasti pomembno pogojena z rastjo produktivnosti dela. Ob težavnih razmerah v predelovalnih dejavnostih in izvoznem delu gospodarstva se bo zaposlenost letos zmanjšala za 0,5 odstotka, v prihodnjih letih pa ponovno povečevala, napoveduje Banka Slovenije.

Brezposelnost bo ostala nizka, skupaj s pozitivnimi obeti delodajalcev glede prihodnjega zaposlovanja in neugodnimi demografskimi trendi pa kaže še vedno prisotno tesnost trga dela. Ta bo v obdobju napovedi omejevala rast zaposlenosti in ohranjala visoko rast plač, ki je od letos pomembno zaznamovana tudi s plačno reformo javnega sektorja. Nominalna rast plač bo v povprečju celotnega napovednega obdobja znašala 5,4 odstotka.

Kje vidi tveganja

Napovedi spremljajo tveganja, povezana z domačimi strukturnimi izzivi in nestabilnim mednarodnim okoljem, ki bi zavrli gospodarsko rast, medtem ko bi bil vpliv na inflacijo bolj nepredvidljiv.

Z vidika domačih dejavnikov je pričakovana krepitev gospodarske rasti pomembno pogojena z rastjo produktivnosti dela. Ta bi bila lahko v obdobju napovedi trajno nižja zaradi pretekle neustrezne strukture in nizke rasti investicij. Na rast produktivnosti bi v napovednem obdobju lahko vplivala tudi pretekla ozka osnovanost gospodarske rasti, ki je od leta 2023 dalje pomembno slonela na cikličnih dejavnostih in izdatkih države, opozarja Banka Slovenije.

Na strani inflacije bi nižja rast produktivnosti dela od pričakovane ohranjala pritiske z naslova visoke rasti stroškov dela na enoto proizvoda. Nasprotno bi lahko uresničitev tveganj na strani gospodarske aktivnosti in šibko povpraševanje inflacijo nižala hitreje od predvidenega. Na hkratno nižjo gospodarsko rast in inflacijo bi lahko dodatno vplivala tudi okrepljena prisotnost Kitajske na evropskih trgih ter z njo povezana vse večja cenovna konkurenca, so še navedli v banki.