Iz svinjaka letna kuhinja, iz 400 let stare domačije sodobno stanovanje (FOTO)

Ko nekdo reče prenova, si običajno predstavljamo prenovo rabljenega stanovanja v bloku ali hiše. Pri Juretu Benkoviču je bilo drugače. Odločil se je, da bo prenovil stanovanje v družinski domačiji iz leta 1700. Po nekaterih navedbah je domačija še starejša, dodaja.

“Hotel sem, da ostane del zgodovine, nisem pa hotel, čisto iskreno, živeti v muzeju,” pove. In ravno ta stavek je najboljši ključ za razumevanje njegove kamniške preobrazbe: stanovanja v stari domačiji in letne kuhinje na dvorišču, ki je nastala iz svinjaka.

Prva zgodba se je začela v času epidemije koronavirusa. Cene nepremičnin so rasle, Jure pa se je – takrat še Ljubljančan – naveličal stanovanjske rutine. Ker je bila nepremičnina v Kamniku njegova, je naredil to, kar danes zveni romantično, v praksi pa pomeni prah, orodje in veliko improvizacije: spodnje nadstropje stare hiše je vzel kot bivalni projekt. Ne kot sterilno prenovo, temveč kot iskanje ravnotežja med avtentičnostjo in sodobnim načinom življenja.

Od zunaj se ne vidi, kaj so naredili

Pri zasnovi mu je pomagal arhitekt Jan Šimnovec, takrat še študent. A v hišah, ki stojijo stoletja, ni prostora za velike tlorisne akrobacije: “V starih zgradbah se stene naslanjajo ena na drugo. Ne moreš veliko spreminjati oziroma premikati.”

Šimnovec je Juretove ideje pretvoril v 3D-izrise in jih pomagal spraviti v logično celoto. Od zunaj se spremembe praktično ne vidijo, zgodba se je zgodila v detajlih – v materialih, teksturah, prehodih med starim in novim, kjer si moral vsakič znova preveriti, kaj bo hiša “sprejela” in kaj ne.

V detajlih, ki so hkrati zelo fizični. Pod tlemi jih je čakalo presenečenje: ne le pesek, temveč tudi mešanica industrijskega ostanka, ki je bil nekoč celo cenjen kot izolacija – pozneje pa prepoznan kot škodljiv za dihala. “Nalagali smo ga z lopatami, previdno, a še vedno se je strašno prašilo.”

Prvi del prenove, čiščenje, odvažanje materiala in odstranjevanje ometa do kamna, se je po besedah in občutku Benkoviča zelo vlekel.

Osrednji del stanovanja je velik dnevno-jedilni prostor, ki je nastal z rušitvijo manjše nenosilne stene v kuhinji. Pustil je veliko krušno peč, največ pozornosti pa pritegne tri metre dolg pult, ki je kuhinjski otok in jedilna miza. Po tleh so položili masiven parket. Na stenah je različno obrtniško orodje, ki so ga uporabljali predniki Benkoviča.

Ni si želel stanovanja, kjer je vse na telefonu

Tehnološko stanovanje ni futuristična izložba z vsemi najnovejšimi napravami. Ima pametne luči in talno gretje, a do popolnega pametnega stanovanja ostaja zadržan: zatemnitev je smiselna, “vse na telefonu” pa mu je prej totalna bedarija kot napredek. Veliko vlogo v stanovanju ima krušna peč, s katero si pozimi pomaga pri ogrevanju. Izkorišča namreč družinski gozd, ki ga je treba vsakih nekaj let očistiti in tako dobi drva. “Oddaja skoncentrirano toploto in je občutek v stanovanju povsem drug,” razlaga.

Okna so lesena, dvokrilna. Zamenjali so jih pred približno 20 leti, a praktično niso bila uporabljena, zato so skoraj nova. Imajo pa precej toplotnih izgub, ker se les ob vremenu upogiba. Paradoksalno pa je prav to tudi prednost: če bi bilo vse pretesno, bi se, pravi, hitro pojavila plesen. Pri starih hišah je dihanje pogosto bolj pomembno od popolne tesnitve, razlaga.

Vhodna vrata so že “od vedno”

Vrata imajo svojo zgodbo. Vhodna so restavrirana, stara toliko, da se tudi Benkovičev dedek ne spomni, koliko. Pravi le, da so tukaj že od vedno, hiša pa je stara skoraj 400 let. Njegovi predniki so jo kupili pred 300 leti, ko so na območje Kamnika prebežali pred turškimi vpadi iz Hrvaške.

V takem prostoru prenova ni le gradbeni projekt, ampak tudi delo s spominom – in z odgovornostjo: koliko posežeš, da bo udobno, in koliko pustiš, da ostane pristno.

Del prenove, o kateri nihče ne želi govoriti

Če obstaja ena stvar, ki je Jureta pri prenovi res utrudila, ni bilo razbijanje sten. Bil je urnik. “Zmeniš se za uro in čas in jih ni.” V verigi obrtnikov se zadeve ciklajo, zamikajo, in ti stojiš vmes – eden te čaka, drugega čakaš ti. “To je tisti del prenove, o katerem ljudje neradi govorijo, a ti pogosto najbolj določa proračun, živce in končni rezultat,” meni.

Pa proračun? Okvirna številka za prenovo stanovanja je okoli 70 tisoč evrov – tudi zato, ker je ogromno naredil sam. Rušenje, razbijanje sten, krpanje, osnovne pozidave. “Ko prideš do faz, kjer potrebuješ mizarja, električarja in vodovodarja, pa se stroški začnejo višati.”

Iz svinjaka letna kuhinja

In potem je prišel še svinjak. Na večini dvorišč bi bil to objekt, ki ga podreš. Pri Benkoviču se je zgodilo obratno: svinjak je postal letna kuhinja – prostor, ki je namenoma odprt drugim. “Ves čas je odprta,” pravi. Uvedel je pravilo, ki bi ga marsikje razglasili za naivno, v resnici pa je preprosto: sistem polnega hladilnika. Nekdanji svinjak je namreč na dvorišču treh hiš, kjer živi širša družina Benkoviča. V njej si lahko postreže, pričakuje pa se, da tudi kaj prispeva in prinese nazaj.

Letna kuhinja je majhna – okoli 17 kvadratov – a ima nekaj, česar veliki projekti pogosto nimajo: lahkotnost. Prenovil jo je brez načrtov, iz glave in sprotnim eksperimentiranjem. Ker je objekt majhen, je lahko tudi tvegal: kakšen kos je naročil, ga vrnil, prestavljal, dokler ni našel pravega mesta zanj.

Prostor je malo vkopan, zato je poleti prijetno hladen; kmalu ga bo povezala še terasa z nadstreškom. Obdan bo z visokimi gredami in bo imel obvezni žar. Vse skupaj stoji na ideji, da letna kuhinja povezuje dvorišče in družino – da ni dekor, ampak vozlišče.

Stanovanje bolj resno, letna kuhinja z več domišljije

Če je stanovanje racionalna obnova, tako po opremi kot tudi videzu, je Benkovič pri letni kuhinji domišljiji pustil odprte roke. Retro hladilnik, gramofon, stoli, vzorčaste ploščice – manj popolnosti, več značaja. In morda je prav to danes najdragocenejše: prostor, kjer ni vse v “piko”, je pa vse narejeno z mislijo, da se v njem res živi.

Njegov naslednji projekt bo zapuščen hlev, ki je prav tako na dvorišču. Kaj bo v njem po prenovi, še razmišlja. Ideja je, da ga spremeni v bivanjsko hišo.